Toshibin Libretto U100 bi skorajda lahko uvrstili v poseben razred, saj je v primerjavi z njim večina ultra lahkih prenosnikov velikih in nerodnih. Njegove zunanje mere so namreč zelo majhne, tako da se ob pogledu nanj vprašamo, kje so inženirji sploh našli dovolj prostora za vse sestavne dele. Ob tem še bolj preseneča, da malček po opremljenosti prav nič ne zaostaja za večjimi konkurenti.
S prevzemom IBMovega oddelka za PC s strani Lenova je zavel svež veter tudi v prodajno paleto prenosnikov tega izdelovalca. ThinkPad Z60t je, v primerjavi s prejšnjimi ThinkPadi, edinstven v dveh pogledih: gre za prvi ThinkPad z zaslonom širokega formata in za prvega, katerega ohišje ni povsem črno (pokrov zaslona je na voljo tudi v srebrni barvi). 14,1-palčni zaslon širokega formata je novost v prenosnikih, vendar naj bi leta 2006 prenosniki s podobnim zaslonom "zavzeli" poslovni razred in s tem še zadnje področje, na katerem so zaenkrat kraljevali zasloni običajnega formata.
Itronixov prenosnik GoBook III je luksuzni terenec med prenosniki: opremljen je podobno kakor večina "navadnih" prenosnikov na trgu, ob tem pa ponuja ohišje iz magnezija, na izpostavljenih mestih oblečeno v gumo, odporno proti polivanju z vodo, padcem po tleh, izpostavljenosti visokim ali nizkim temperaturam in višjemu tlaku ter udarcem. Prenosnik pa ni oklopljen samo na zunaj, saj je npr. disk v posebnem ohišju, ki blaži pospeške in udarce, tako da so zaščiteni tudi podatki v prenosniku, ne le ohišje. Za lažje prenašanje je opremljen z gumiranim ročajem.
Fujitsu Siemensov Lifebook S7020 je osvežitev modela S7010 (opisanega septembra 2004), ki se je lahko pohvalil s tem, da je bil eden redkih prenosnikov s 14-palčnim zaslonom in maso manj kot 2 kg. Ker je naslednik v skoraj enakem ohišju, to seveda velja tudi zanj. S7010 je bil zasnovan na procesorju z nižjo porabo (in nižjim taktom delovanja), ti pa so navadno namenjeni prav najlažjim modelom. S7020 je po zasnovi enak "običajnim" prenosnikom: v njem tiktaka Pentium M s taktom 2 GHz. V primerjavi s predhodnikom je pridobil tudi eno razširitveno mesto, v katerega lahko namestimo kartice XPressCard. Ta standard se sicer še ni najbolj prijel, računamo pa lahko, da bo v prihodnosti nadomestil že nekoliko ostareli vmesnik PCCard.
Ponudba telefonov USB, namenjenih pogovoru prek omrežij VoIP, kot je Skype, raste s priljubljenostjo teh servisov. Trg je očitno postal dovolj velik, da se bodo nanj podala tudi bolj uveljavljena imena med izdelovalci omrežne opreme.
Program EarthViewer, ki ga je leta 2003 splovilo podjetje Keyhole, je pokazal, da je "igranje" s satelitskimi posnetki Zemlje lahko tudi zabavno. Žal je šlo za plačljivo storitev, zato ni doživela večje priljubljenosti. Lani pa je podjetje Keyhole kupil Google in rodil se je Google Earth, brezplačen sodobnik EarthViewerja, ki mu je kmalu sledil še konkurent, NASA World Wind.
Postavitev domačega omrežja in povezavo tega omrežja v splet prek širokopasovne povezave lahko dosežemo na več načinov, še vedno pa je najpreprostejša rešitev uporaba usmerjevalnika z vgrajenim stikalom. Kljub temu da gre za priljubljene naprave, ki so našle svoje mesto v marsikaterem domu ali manjšem podjetju, je napredek pri usmerjevalnikih za manjša domača omrežja dokaj počasen.
Sonyjevi prenosniki Vaio so na našem trgu nekoliko manj pogosti kakor nekatere druge znamke, novinec, VGN-FS395VP, pa naj bi bil znanilec sprememb na tem področju. Simpatično oblikovan prenosnik, pri katerem najprej opazimo silno svetel (skoraj presvetel - za udobno delo smo morali svetlost celo malo zmanjšati) zaslon z razmerjem stranic 16 : 10 in diagonalo 15,4 palca. Ker gre za zaslon vrste X-Black, se odlično obnese pri predvajanju videoposnetkov, pri delu z npr. pisarniškimi programi pa je odblesk svetlobe precej močan in če imamo vir svetlobe med delom s prenosnikom neposredno za hrbtom, je to nekoliko moteče.
Solonote C1550 in P1550 sta različno opremljeni različici istega prenosnika, po zasnovi enaki v prejšnji številki opisanemu Prestigiu Nobilu 1550. Razlike med njima so majhne: prva ima procesor Celeron M s taktom 1,4 GHz in 256 MB pomnilnika, druga pa zmogljivejši Pentium M 1,6 GHz ter dvakrat več pomnilnika, se pravi 512 MB. Oba modela sta opremljena s 40-gigabajtnim diskom, za optične nosilce pa je na voljo kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW.
Acerjevi prenosniki Ferrari so že dalj časa vrh ponudbe prenosnikov tega izdelovalca in model 4000 je najnovejši iz te serije. Ekskluzivnost razkriva že izbira materialov, iz katerih je izdelan (ogljikova vlakna na pokrovu, del ob tipkovnici je oblečen v gumo). Obarvan je seveda Ferrarijevo - rdeče, opremljen pa je seveda tudi z nekaj logotipi z iskrim konjičem, ki ga bodo ljubitelji bencinskih športov nemudoma prepoznali. Tudi oprema ni od muh. AMDjev Turion 64 deluje s taktom 2 GHz, pomnilnika je 1 GB, diska pa kar 100 GB. Optična enota (z režo namesto vratc) seveda na DVDje tudi piše.
