Xerox Phaser 6125
V Xeroxovi ponudbi namiznih laserskih tiskalnikov se je najmanjšemu modelu, Phaser 6110, ki smo ga pred kratkim imeli na testu, pridružil malenkost zmogljivejši Xerox Phaser 6125.
V Xeroxovi ponudbi namiznih laserskih tiskalnikov se je najmanjšemu modelu, Phaser 6110, ki smo ga pred kratkim imeli na testu, pridružil malenkost zmogljivejši Xerox Phaser 6125.
Osvežitev Nashuatecove ponudbe je poleg barvnih laserskih tiskalnikov dosegla tudi večnamenske laserske naprave. Trojček novih večnamenskih naprav se ne razlikuje bistveno od osnovnih izvirnikov, zgolj po dodanem optičnem bralniku in po možnosti še samodejnega podajalnika. Najmočnejšega predstavnika, SP C222sf, smo pred kratkim že imeli na preizkusu, tokrat pa je bil na preizkušnji najosnovnejši model, SP C220s.
Nashuatec je svojo ponudbo razširil s tremi cenovno ugodnimi barvnimi laserskimi tiskalniki. Model SP C220n, ki smo ga preizkusili, je najosnovnejša različica, ki se od C221 in C222 razlikuje predvsem po opremljenosti in nekoliko nižji hitrosti. Razlog je ta, da ima vgrajen šibkejši procesor in manj delovnega pomnilnika (64 MB). Temu primerno tiskalnik ni zmožen posnemati PCL5 ali PostScripta 3, je pa zmožen tiskati s hitrostjo 16 strani na minuto in to velja tako za črno-belo kot tudi barvno tiskanje. Glede na osnovno opremo je presenetljivo, da ima poleg vmesnika USB na voljo še omrežnega. Grenak priokus pa pusti precej nadležna namestitev gonilnikov, saj moramo omrežno povezavo nastaviti ročno. To je še toliko teže, če na tiskalniku ni praktičnega uporabniškega vmesnika z zaslonom, na katerem bi lahko nastavili IP naslov itd. Razen nadležne namestitve SP C220n ni zahteven za upravljanje. Menjava barvil (barvilo in valj sta skupna) je sila preprosta, morebitno odstranjevanje zmečkanega papirja pa prav tako ne predstavlja večjih težav, saj je ključne komponente mogoče umakniti in s tem sprostiti pot papirja.
V Samsungu so se pred dobrim letom dni lahko pohvalili z najmanjšim barvnim laserskim tiskalnikom, tokrat pa smo dobili na preizkus njihov največji in najzmogljivejši primerek. Gre za barvni laserski tiskalnik CLP-660ND z navedeno hitrostjo 24 izpisov na minuto, ki naj bi zadostoval za vse pisarniške potrebe.
Po daljšem predahu so se v Kyoceri odločili, da malce razširijo in posodobijo ponudbo namiznih črno-belih laserskih tiskalnikov. Tako bosta nekaj let stara FS-920 in FS-1030D končno dobila povsem novo in svežo družbo. Modela FS-1100 in FS-1300D, ki smo ju v opisu kar združili, imata silno veliko podobnosti. Pri FS-1300D je razlika zgolj v serijsko vgrajenem obračalniku listov, malenkost večji zmogljivosti barvila (čeprav je fizično enakih mer) in dodanemu pladnju pri podajalniku posameznih listov. Poglavitni elementi, kot sta hitrost in kakovost, pa so skorajda povsem enaki. Ne pozabimo omeniti, da sta si tudi na pogled zelo podobna.
Hewlett Packard v razredu 6000 ponuja zmogljivejšo večnamensko napravo, Photosmart C6280. Kljub bogati opremi pri tem modelu manjka faksirna naprava, a jo bomo našli pri razred zmogljivejšem modelu Photosmart C7280. Ob grobi primerjavi hitro vidimo, da lahko potegnemo številne vzporednice med obema, podrobnejši test pa je pokazal, da sta skorajda enaki.
O najosnovnejši Canonovi večnamenski napravi Pixma MP210 smo pisali že v decembrski številki, tokrat pa smo preizkusili "zmogljivejšo" različico, Pixma MP220. Obe skupaj predstavljata prenovljen, dobro leto stari duet modelov Pixma MP160 in MP180. Zatorej ne gre pričakovati večjih razlik med najosnovnejšo in preizkušeno različico.
Sony ima v naboru žepnih digitalnih fotoaparatov precej široko izbiro, marsikateri model pa se lahko pohvali z zanimivo obliko in nenavadnimi barvami. Eden izmed takih je tudi Sony DSC-T2. Izredno kompaktno, sicer nekoliko štirioglato barvno ohišje privlači poglede predvsem zaradi zanimivega načina pokrivanja leče in velikega zaslona LCD, ki prekriva skoraj ves zadnji del. Ker DSC-T2 zaradi svoje "ljubkosti" apelira predvsem na nežnejši spol, je na voljo v več barvnih različicah. To se verjetno lepo obnese kot dober modni dodatek, nas pa je predvsem zanimalo, kako rabi kot fotoaparat.
Sony ima v naboru žepnih digitalnih fotoaparatov precej široko izbiro, marsikateri model pa se lahko pohvali z zanimivo obliko in nenavadnimi barvami. Eden izmed takih je tudi Sony DSC-T2. Izredno kompaktno, sicer nekoliko štirioglato barvno ohišje privlači poglede predvsem zaradi zanimivega načina pokrivanja leče in velikega zaslona LCD, ki prekriva skoraj ves zadnji del. Ker DSC-T2 zaradi svoje "ljubkosti" apelira predvsem na nežnejši spol, je na voljo v več barvnih različicah. To se verjetno lepo obnese kot dober modni dodatek, nas pa je predvsem zanimalo, kako rabi kot fotoaparat.
Na trgu je kar precej digitalnih fotoaparatov, ki imajo ohišja posebej prirejena, da so odporna proti vlagi, udarcem ali pa so celo polno vodoodporna. Pri nekaterih to na videz sploh ni opazno, a tega za Ricoh Caplio 500G ne moremo reči. Že na daleč se vidi, da je ohišje zelo ojačano, veliko in za povrh še obdano s posebno mehko plastiko oz. gumo. Po videzu se zdi, da je vsaj vodotesno, in to do precejšnje globine. Izkaže se, da je tako le do globine enega metra, uspešno pa fotoaparat varuje pred prahom in zdrži tudi zmerne udarce. Ricoh navaja, da fotoaparat preživi padec z enega metra in po naših preizkusih to tudi res drži. Poudarimo pa naj, da kljub padcu ni bilo zaznati na ohišju nobene odrgnine ali drugih poškodb.