Iskanje iskalnika
Septembra lani, ko je Google praznoval desetletnico delovanja, je Marissa Mayer, Googlova podpredsednica, zadolžena za iskanje in uporabniško izkušnjo, dokaj nepremišljeno izjavila, da je iskanje v 90-95 % rešen problem.
Septembra lani, ko je Google praznoval desetletnico delovanja, je Marissa Mayer, Googlova podpredsednica, zadolžena za iskanje in uporabniško izkušnjo, dokaj nepremišljeno izjavila, da je iskanje v 90-95 % rešen problem.
Družabna omrežja so sodoben pojav, ki zaznamuje rabo številnih sodobnih tehnologij. Vendar pa se moramo zavedati, da gre pri njih predvsem za zabavo in da so v poslovnem smislu bolj ali manj izguba časa.
V internet se seli vse več storitev in tudi razvijalci programske opreme ga lahko uporabijo na vse bolj zanimive načine. Vrsta podjetij je v minulih letih predstavila lastne pobude za razvoj programja v Oblaku.
V storitvah priljubljenega spletišča ljubiteljev glasbe Last.fm lahko uživamo tudi s pametnih telefonov, ki uporabljajo programsko podlago Symbian S60 3. ali 5. izdaje.
Odkritje tiska je pred več kot pol tisočletja globoko spremenilo svet. Iznajdba je omogočila poceni in hitro izdelavo velikega števila enakovrednih kopij besedila in povzročila razcvet številnih dejavnosti.
Tiskanim revijam se ne obeta nič dobrega. Kot preostanku tiskanih medijev tudi njim vse bolj grozi splet. V prihodnosti se bodo morale prilagoditi novemu mediju ali pa jih čaka usoda njihovih časopisnih bratrancev.
Splet je privlačen medij za predstavitev raznovrstnih informacij, vendar še vedno postavlja visoke ovire za objavo oblikovanih publikacij, izvirno pripravljenih za tisk, kjer je pri predstavitvi nadvse pomembna zvestoba reprodukcije. Nekateri te ovire presegajo in celo nadgrajujejo.
Časopisom se ne obeta nič dobrega. Najprej so jih zapustili mali oglasi, zdaj jim bežijo veliki oglaševalci, njihov poslovni model pa ne more preživeti niti, če bi prav vsi spletni deskarji brali le še e-novice. Seveda, če bodo ostale brezplačne.
Minilo je leto in dan in znova smo pripravili pregled obiska spletne strani naše revije, ga primerjali z lanskoletnim, hkrati pa pokukali še na priljubljeno spletišče revije iz iste hiše, Mladine. Novo leto prinaša nove ugotovitve, ki so le redko podobne tistim iz prejšnjega leta.
Ni posebna skrivnost, da so bile temeljne tehnologije sodobnega (osebnega) računalništva, ki ga nič ne opredeljuje bolj kot grafični uporabniški vmesnik in omrežna povezava, vzpostavljene v 70. letih minulega stoletja, ko je Xerox, velikan pisarniških pripomočkov, v Silicijevi dolini vzpostavil laboratorij PARC, v katerem naj bi bistre glave ugotovile, kakšen bo svet brez papirja in s katerim izdelkom bo Xerox nadomestil izpad prodaje fotokopirnih strojev. Čeprav so v PARCu prihodnost uganili, razvili in sestavili v delujoče izdelke, Xerox v teh ni videl tržne priložnosti in bi vse skupaj skoraj zavrgel, če ne bi fantje iz Appla, očarani nad zmogljivostmi delovne postaje Alto, ponudili odkup tehnologij, ki so rodile računalnike Macintosh. Nekoliko manj znano pa je, da je navdih za Alto nastal že prej. Leta 1968 je Alan Kay razvil koncept Dynabook, ki naj bi ponudil "osebni računalnik za otroke vseh starosti". Kay se je pridružil ekipi v PARCu, ki je razvito delovno postajo Alto poimenovala kar "vmesni Dynabook", saj strojne zmogljivosti v tistem času še niso dopuščale ustrezne miniaturizacije.