Uroš Mesojedec: Premiki z okopov
Odkar je Google prevzel Writely, trenutno verjetno vodilni spletni urejevalnik besedila, si napovedi o veliki spremembi rabe računalnikov sledijo druga za drugo.
-
Objavljeno: 24.4.2006 17:40 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2006 -
Uroš Mesojedec: Posel je posel
Odprta in prosta programska koda sta znatno razgibali dokaj zaspano dogajanje na področju programske opreme. Ponudili sta kar nekaj alternativ uveljavljenim izdelkom in rešitvam, vendar v času, ko se prihodnost računalniške industrije določa na novo.
Objavljeno: 27.3.2006 23:42 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2006 -
Sveža razvojna orodja
Konec leta 2005 je prinesel sveže različice pomembnih razvojnih orodij. Dolgo smo čakali na novo različico Microsoftovega paradnega konja, Visual Studio 2005, v jagodni izbor minulega leta nedvomno sodita tudi Borlandova izdelka Borland Development Studio 2006 in JDeveloper 2006, novosti so tudi na odprtokodnem področju. Vsa orodja prinašajo silno izpiljene uporabniške vmesnike, ki omogočajo še večjo storilnost razvijalcev. Nedvomno je uspeh vsake programske podlage neločljivo povezan z miselnim deležem razvijalcev, ki jo sprejmejo za svojo in zanjo izdelajo zanimive programske rešitve, ki se prebijejo na trgu. Razvojna orodja imajo v tej igri podlag ključno vlogo. Izbira še nikoli ni bila tolikšna, čeprav smo pri podlagah v resnici dokaj omejeni. Poslovni razvoj novih programskih rešitev danes poteka predvsem za podlagi java in .net, zanimivejše podlage za namensko programsko opremo pa so še Okna, Mac OS X in derivati Unixa, kot so npr. Linux, FreeBSD ali (Open) Solaris.
Objavljeno: 28.2.2006 14:21 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2006 -
Najboljši dodatki za Firefox
Spletni brskalnik je eden najpogosteje rabljenih programov in njegove zmogljivosti v marsičem odločajo, kako udobno se počutimo za računalnikom.
Objavljeno: 28.2.2006 11:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2006 -
Spletna pisarna
Razširjenost širokopasovnih povezav in vse več ljudi s stalno, hitro povezavo v internet začenjajo razbijati nekatere uveljavljene vzorce rabe računalnikov. Namenski programi se počasi, a vztrajno selijo v splet.
Objavljeno: 28.2.2006 11:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2006 -
(Skoraj) popolna preobrazba
Microsoft Office (Pisarna) je eden najbolj razširjenih programskih skupkov ter nadvse pomemben in dobičkonosen izdelek za Microsoft, ki je skupek pisarniških programov že v prejšnjih različicah prignal skoraj do popolnosti. Kaj lahko ponudi nova različica?
Objavljeno: 28.2.2006 01:28 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2006 -
(Spre)gledati
Google ponuja verjetno najkoristnejšo storitev v internetu in ker jo praktično vsi uporabljamo, vsaka nova poteza tega prodornega podjetja vzbudi velikansko zanimanje javnosti. Zadnje čase nas z novimi izdelki in storitvami naravnost zasipavajo, vendar vse le ni tako rožnato, kot bi, sodeč po razmeroma kratki, a nadvse uspešni zgodovini internetnega velikana lahko pričakovali.
Objavljeno: 27.2.2006 18:24 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2006 -
Šifriranje podatkov
Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.
Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2006 -
Uroš Mesojedec: Preglednost
Za razliko od odprte kode, katere vlogo in prednosti je včasih težje razumeti, so prednosti odprtih standardov očitne in bi jih morali zagovarjati vsi, še posebej pa državne ustanove.
Objavljeno: 31.1.2006 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2006 -
Borlandov par
Dva najpomembnejša Borlandova izdelka sta pred kratkim izšla v novih, prelomnih različicah.
Objavljeno: 5.1.2006 21:09 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Maj 2004