Revolucijo osebnega računalnika je povzročila njegova odprtost. Razmeroma okorno napravo je bilo mogoče dopolnjevati tako strojno kot programsko. To, kar je začel Apple II, je še bolj približal množicam IBMov PC in njegovi posnemovalci. Zdaj se zgodovina piše na novo pri mobilnih napravah.
Če je še kdo dvomil, da so mobilne naprave prihodnost (osebnega) računalništva, bo nove dokaze za to našel v odkritem konfliktu še včerajšnjih zaveznikov, ki ju je razdvojila prav sočasna ponudba sodobnih mobilnih naprav.
Mobilni telefoni z operacijskim sistemom Android predstavljajo trenutno najhitreje rastoči segment pametnih telefonov in vse več proizvajalcev se odloča uporabiti Googlovo izvrstno odprtokodno osnovo za lastne naprave. Med njimi je tudi Acer, ki je nedavno ponudil enega najzmogljivejših telefonov z Androidom, a žal še vedno z različico 1.6.
Motorola s svojimi mobilniki dolgo ni našla poti do nekdanje slave in se je vse bolj potapljala v poraznih poslovnih rezultatih. V težkih časih so se odločili staviti na Android in zdi se, da se je odločitev že bogato obrestovala. Konec lanskega leta so razburkali svet pametnih telefonov z modelom Droid, ki je prispel na evropsko tržišče v prilagojeni različici, poimenovani Milestone.
Za Google se zdi, kot da ne pozna meja. Kljub recesiji se še naprej uspešno razvija, nove pobude pa predstavlja v skoraj vseh porah sodobne, informacijske družbe. A pri tako velikem obsegu dejavnosti se kažejo tudi kritične pomanjkljivosti, ki izvirajo iz samih temeljev delovanja družbe.
Brskalnik Google Chrome je vsak dan bolj razširjen in je na tretjem mestu po priljubljenosti že prehitel Applov Safari. V preizkusnih različicah brskalnika pa lahko že uporabljamo številne razširitve, s katerimi bo postal brskalnik še bolj uporaben in gotovo tudi bolj priljubljen.
Junija lani je Samsung predstavil svoj prvi mobilni telefon s sistemom Android, i7500 Galaxy, ki je navduševal s svojo odzivnostjo, uporabljal pa je standardni paket programske opreme, brez lastnih nadgradenj. Zdaj je Samsung paleto dopolnil še z modelom i5700, ki znova nosi vesoljsko ime, Spica.
Spremembe pri rabi informacijskih tehnologij so gnane predvsem z vse bolj razširjeno povezljivostjo v globalno računalniško omrežje. Žične in predvsem brezžične povezave prodirajo vse globlje in vse bolj in bolj vplivajo na naš vsakdan.
Navdušenje nad selitvijo programja v splet ne jenja. Poleg uveljavljenih igralcev se še naprej skoraj vsak dan izpostavi mlado, inovativno podjetje, ki v spletu predstavi novo, zanimivo storitev. Hkrati se zmogljivosti računalnikov, omrežnih povezav, operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov bližajo točki, ki bo omogočila praktično vsako računalniško storitev tudi v spletu, to pa uporabnikom prinaša številne prednosti.
Strojna in programska oprema sta dve plati računalništva, ki uporabnika niti ne bi smeli preveč zanimati, navsezadnje si vsi želimo uporabljati delujočo napravo, z vsemi potrebnimi sestavinami. A zelo presenetljivo je to, da si le redka podjetja upajo razvijati celovite sisteme.
