Priznamo, avtorji prispevkov v Monitorju smo z leti postali nekoliko razvajeni. V vseh teh letih smo videli kup zanimivih izdelkov, zato kar nekako pričakujemo, da bo vsak naslednji še boljši, zmogljivejši. Da nas bo ob pogledu nanj vrglo s stola, če se tako izrazimo. To seveda ne gre v nedogled, zato nam morate oprostiti, če smo nad spodnjim seznamom najboljših izdelkov nekoliko bolj zadržani kot sicer.
Amazonov vodilni, Jeff Bezos, je presenetil javnost z izjavo, da podjetje eksperimentira z možnostjo hitre dostave pošiljk ob pomoči robotsko vodenih mini helikopterčkov. Kmalu zatem je pricurljala informacija, da nekaj podobnega snuje tudi UPS, in sicer za hitro dostavo z letališč na določene prevzemne točke v velikih mestih. Sliši se kot znanstvena fantastika, pa vendar se očitno nekaj na tem področju pospešeno dogaja. Celo Google je priznal, da se Andy Rubin, oče operacijskega sistema Android, sicer nekdanji strokovnjak za robotsko proizvodnjo v podjetju Carl Zeiss, ukvarja z novimi projekti, ki zajemajo robotiko. Ali se lahko zgodi, da bodo roboti naslednja velika platforma, na kateri se bodo lomila kopija in kamor bodo vlagali razvojni trud velikani?
Corel in Adobe sta nedavno prenovila svoja znamenita programa za urejanje domačega digitalnega fotografskega gradiva. Ali prinašata dovolj zanimivih novosti, da bi se odločili za nakup ali nadgradnjo?
Velikani, kot so Google, Apple, Microsoft, Yahoo, Facebook in AOL, so v enem redkih takih poizkusov staknili glave in politikom napisali skupno protestno pismo proti početju ameriške vlade oziroma varnostne agencije NSA. Vsi so, vsaj javno, ogorčeni nad prakso NSA, ki so jo razkrili žvižgači s tajnimi dokumenti. Po drugi strani pa si je težko predstavljati, da ti velikani vsaj posredno niso vedeli za to početje. Bolj verjetno je, da so razgaljeni, z dejstvi na dnevni svetlobi, ukrenili, kar se ukreniti da, da bi ohranili tuje, pa tudi domače uporabnike. Distanciranje in obtoževanje. Vse v interesu ljudstva, mar ne?
Po pametnih telefonih, televizorjih in še kakšnem kosu vse bolj računalniško podprte opreme se nam v prihodnjih letih obetajo pametni avtomobili, med drugim taki, ki bodo pod določenimi pogoji vozili sami. Čeprav se zdi, da jih ne gre metati v isti koš z računalniki, telefoni in tablicami, bodo v prihodnje imeli precej več skupnega, kot se zdi. Google novo generacijo vozil že imenuje »četrta plat digitalnega življenje«, levji del napredka pa bo ravno v elektroniki in pametnih programih. Zato ne smemo biti presenečeni, če bodo na področje avtomobilov prišli tudi velikani, ki so doslej obvladovali elektroniko. Koliko, bo pokazal čas. Vodilo nam je lahko to, kar se je zgodilo s fotoaparati, po tem, ko je na to področje vstopila digitalizacija.
Konec poletja je Microsoftu prinesel kup sprememb. Najprej je naznanil upokojitev dolgoletni karizmatični direktor Steve Ballmer, nekaj dni zatem pa so napovedali, da nameravajo prevzeti telefonski del družbe Nokia. Slednji korak sicer ni povsem presenečenje, a je kljub temu požel obilo komentarjev, od katerih pa je zelo veliko skeptičnih. V Microsoftu se torej obetajo korenite spremembe, da bi preprečili nadaljnje kopičenje težav, s katerimi se soočajo v zadnjih nekaj letih. Toda ali so izbrali prave adute, da bi se vrnili v prvo ligo tudi v časih mobilnih naprav?
Mobilne naprave so v zadnjih letih po prodaji povsem zasenčile druge računalniške izdelke in na prvi pogled se zdi, da je prav tu prostor za uresničitev sanj starih in novih izdelovalcev. V praksi pa se kaže nasprotno – število ponudnikov se hitro zmanjšuje. Nedavno se je iz igre prostovoljno izločil Panasonic, trda prede HTCju, še bolj pa BlackBerryju. Za nameček je Microsoft prevzel Nokio in to za skoraj smešno malo denarja. Toda tudi velikani, ki so spravili v obup manjše tekmece, se borijo s temno platjo lastnega uspeha. Rast ne more trajati v nedogled in že je v »tehnološkem raju« opaziti prva znamenja težav.
Računalništvo je na prehodu med vladavino osebnih računalnikov in današnjimi vse bolj mobilnimi napravami. Toda medtem, ko poteka ta prehod, se na obzorju nakazuje že naslednji val, ko računalniških naprav ne bomo le nosili s sabo, marveč kar dali nase. Pametna očala, ure in tudi druge naprave, ki si jih lahko nadenemo, burijo domišljijo, všečne so, se pa ljudem tudi upira, da bi jim preveč posegle v življenje.
Microsoft je v zadnjih nekaj tednih povsem na tiho predstavil mobilne različice znamenitega pisarniškega kompleta Office za konkurenčne platforme Apple iOS in Google Android. Še pred letom ali dvema bi bila to velika novica, ki bi morda celo spodbudila prodajo posamezne platforme, še posebej tablic. Zdaj pa se zdi, da ta zapozneli izid ni nikomur kaj dosti mar. Čeprav je morda še nekoliko prezgodaj za dokončno sodbo, se zdi, da je Microsoft preprosto zamudil priložnost, da bi se s svojim vsekakor najbolj znamenitim izdelkom, če izvzamemo Okna, zavihtel med uspešnice tudi v časih pametnih telefonov in tablic.
Letošnje poletne dni so zaznamovala razkritja o vohunjenju po internetnih povezavah in programih s strani ameriške varnostne agencije NSA, ki so razburila tako ameriško kot preostalo svetovno javnost. A po trditvah same agencije ta spremlja »le« 1,6 % celotnega internetnega prometa, od tega nadalje obravnavajo le 0,00004 % podatkov. Malo? Veliko? Odvisno od tega, na kateri strani preiskave se znajdete. Morda pa bi moral postati bolj skrb vzbujajoč naslednji podatek: Google s svojimi storitvami ustvari v teh časih že okoli 25 % celotnega svetovnega internetnega prometa! Povprečno si na dan z Googlovimi strežniki podatke izmenjuje okoli 60 % vseh v internet priključenih naprav. Srhljivo! Kdo je torej Veliki brat?
