Mobilne naprave ne spreminjajo le načina, kako uporabljamo, ustvarjamo in konzumiram digitalne podatke, temveč tudi sam način, kako mobilne naprave razširjamo z novimi funkcionalnostmi in storitvami. Med klasične namizne programe in spletne storitve se vriva tretja kategorija program(čk)ov, ki ima vse večji pomeni in po drugi strani spreminja področje programske opreme, kot ga poznamo danes.
Leto 2010 si bomo najbrž zapomnili kot mejnik, ko so se uporabniki množično začeli odločati za drugačne računalniške platforme od tistih, ki so ustvarile revolucijo osebnega računalništva. Uspeh tabličnih računalnikov, pametnih telefonov in internetnih televizorjev je povzročil spremembo v dojemanju pojma osebnega računalništva onkraj dosedanjih okvirjev, ki jih označujemo z imeni PC, Windows, tudi Mac. Zaradi teh sprememb najbrž tudi dosedanje računalniške platforme ne bodo več takšne, kot so bile. Microsoft načrtuje korenite spremembe v okolju Windows 8, Apple pa prav takšne v svojem Mac OS. A z vsemi tegobami združljivosti za nazaj, ki se vleče že dolgo, predolgo vrsto let.
Med številnimi novostmi, ki jih v naše vsakdanje življenje vnašajo mobilne naprave, je tudi nova uporabniška izkušnja, povezana z nameščanjem in nadgrajevanjem programske opreme. Spletne prodajalne programske opreme (AppStori) po eni strani poenostavljajo življenje uporabnikov, po drugi pa potencialno omejujejo svobodo in zaslužek neodvisnih izdelovalcev programske opreme. Celoten koncept pa se bo, kot kaže, zelo hitro preselil z mobilnih naprav tudi na navadne osebne računalnike.
Tekma za uporabnike med izdelovalci operacijskih sistemov za mobilne naprave, kot so telefoni in tablični računalniki, še nikoli ni bila tako ostra kot v zadnjih mesecih. Apple in Google z novimi različicami izdelkov kar tekmujeta, kdo bo prej in bolje podprl posamezno funkcionalnost, ki smo je bili doslej vajeni le v osebnih računalnikih. Medtem pa tekma že terja prve žrtve. Nokia se je odločila, da bo spet prevzela nadzor nad operacijskim sistemom Symbian in dobesedno razpustila dosedanjo neprofitno organizacijo, v katero je v zadnjih letih vložila več kot 230 milijonov evrov.
Apple iPad je že s tovarniško vgrajenimi programi zelo zanimiva naprava, pravi čar pa dobi šele tedaj, ko nanj naložimo dodatne programe iz spletne trgovine AppStore. Toda najti prave med več kot 26.000 programi in še dodatnimi 200.000+ za iPhone, ki prav tako delujejo na iPadu, je vse prej kot preprosto. Zato smo pripravili izbor tistih, za katere menimo, da so danes najboljši.
Osebni računalniki so nas v vseh teh dolgih letih navadili na določen način dela, zlasti kar zadeva uporabo programov in hrambo podatkov. Zanimivo, da tudi prihod interneta in spletnih storitev pri marsikom ni povsem spremenil prepričanja in temeljev, kako delamo s podatki, saj večina še naprej prisega na "lokalno" hrambo. Toda storitve oblaku, še posebej pa nova generacija mobilnih naprav napoveduje, da se bo to temeljito spremenilo.
Nič ni več tako, kot je bilo. Videti je, da sta gospodarska kriza in kulminacija (pretiranega) navdušenja na številnih področjih streznili tako ponudnike kot potrošnike izdelkov in storitev. Napovedi kažejo, da so marsikje pričakovanja zdaj precej manjša kot pred letom dni. Toda tam, kjer nastajajo nova pravila, so tudi izjeme, ki jih potrjujejo - tablični računalniki kar naprej dokazujejo, da ljudje brez novih "igrač" pravzaprav ne znamo živeti.
IdeaPad Y560 je car za ljubitelje večpredstavnosti in iger, čeprav bo s prijetno obliko in nekaterimi spretnimi tehnološkimi lastnostmi privabil tudi druge skupine uporabnikov. Razkošno opremljen računalnik ima tudi temu primerno ceno.
Morda v vsakdanjem življenju to (še) ni vidno, toda sodeč po dogajanju na trgu in zlasti med izdelovalci opreme, danes že vstopamo v obdobje menjave platform. Tablični računalniki in pametni telefoni naj bi dobili v naslednjih dveh letih bistveno večji pomen, tudi v poslovnem okolju, to pa naj bi se občutno poznalo tudi v tržnih deležih glede na osebne računalnike in prenosnike. Medtem pa nekdanji vodilni microsoftovci drug za drugim trdijo, da okolje Windows ni več osrednji center inovacij v računalništvu.
Pravica do zasebnosti je ena tistih vrednot in pravic, ki je vsakomur zelo pri srcu in za katero smo se, če je treba, pripravljeni tudi boriti. Za informacijsko družbo pa vedno bolj velja, da na vse mogoče načine in predvsem nenehno ogroža to našo bolj ali manj skrbno negovano pravico. Najhuje je to, da se nam je še bolj kot spretnih hekerjev, paparacov ali novic ter promocije željnih blogerjev treba bati predvsem početja držav, v katerih živimo.
