Spletni iskalniki so orodje, brez katerega danes praktično ne gre. So tista spletna stran, kjer se zelo pogosto začne in odvija naše bivanje v internetu. Pri roki vsak hip, zaradi enostavne rabe samoumevni. Toda, ali jih res znamo izrabiti na najboljši način? Ali sploh iščemo prave podatke s pravim orodjem? Kajti med iskalniki ne obstaja samo Google, pa čeprav je ta prva izbira za mnoge od nas.
Mlado podjetje Pano Logic omogoča selitev namiznih računalnikov v podatkovne centre, s čimer se močno zmanjša strošek upravljanja osebnih računalnikov v poslovnem okolju, ne da bi bili uporabniki zaradi tega prikrajšani. Začenja se obdobje pravih virtualnih PCjev.
Proizvajalci opreme in telekomunikacijski operaterji že vrsto let napovedujejo, da smo tik pred novo revolucijo - brezžičnimi širokopasovnimi povezavami WiMax. Toda preboja ni od nikoder. Tako kot že večkrat v preteklosti tehnologije, ki zamujajo, ponavadi utonejo v pozabo. Zlasti, ko se hkrati pojavijo še novejše in tehnično popolnejše alternative.
Časi se spreminjajo, s tem pa tudi navade in preference uporabnikov. Nedavna raziskava družbe Nielsen Online je tako pokazala, da so socialna družabna ????
Na Švedskem se je začel odmeven sodni proces proti četverici, ki je ustanovila priljubljeni sledilnik datotek v omrežju BitTorrent z imenom The Pirate Bay. S tem pa se je vnovič vnela polemika o tem, ali je smiselno, če že ne pravično, preganjati izmenjevalce datotek.
Operacijski sistemi so bili doslej skoraj brez izjeme mednarodni projekti, ki niso poznali meja. Toda v časih, ko internet posega v vse pore sodobne družbe, se utegne to spremeniti. Projekti nacionalnih operacijskih sistemov v resnici niso tako velika novost (spomnimo se samo slovenskega Pingota), preseneča pa povečano število iniciativ po vsem svetu, s katerimi želijo posamezne države postati bolj neodvisne od preostanka sveta. Ali, če želite, imeti večji nadzor nad kodo, ki jo uporabljajo, tudi v državnih ustanovah. Zadnji tak projekt (zasnovan seveda na Linuxu) nastaja v Rusiji, kjer so že tri regije začele z migracijo iz Microsoftovega okolja. Ruski projekt ima ambicijo in menda tudi podporo, da postane v državi vodilni. Toda govorimo o državi, ki je v preteklosti že pogosto razglašala "lokalno" tehnologijo, pa se ta ni nikoli znašla na trgu. Spomnimo se samo projektov mogočnih in zmogljivih klonov Intelovih čipov. Toda časi se spreminjajo.
Apple je v zadnjih letih v računalniški industriji zgled za uspešno in taktično poslovanje. Toda ali so temelji družbe res tako trdni, kot se zdi? Kako si drugače razlagati to, da se vsi sprašujejo (skupaj z vlagatelji, kar se že pozna na borzi), kaj bo, če na čelu družbe ne bo Steva Jobsa. Prvi mož Jabolka je namreč javno spregovoril o svoji bolezni (v nasprotju z govoricami naj ne bi šlo za raka) in nekaj tednov zatem celo napovedal polletno bolniško odsotnost. V javnosti pa panika. Tu se je najbolje pokazalo, da velike družbe ne bi smele biti odvisne od posameznika, pa naj bo še tako talentiran. Ali gre le za panično ravnanje javnosti ali dejstvo, bo seveda pokazal čas. Zgodovina je že enkrat pokazala, da Jobs preprosto zna narediti razliko. Kaj pa preostalih 32.000 zaposlenih?
V računalništvu, tako kot v življenju na sploh, nenehno poteka bitka med različnimi generacijami. Sistemov, ponudnikov, lahko bi rekli tudi uporabnikov. To se pozna na izdelkih, strategiji, celo nastopu v javnosti. Vsi trdijo, da so najboljši, precej manj pa se jih zna resnično prilagoditi novim časom.
Novi predsednik ZDA preseneča s svojimi potezami, še preden se je dejansko preselil v predsedniško palačo. Tehnologijo, še posebej informacijsko, je postavil v osrčje svoje strategije, kot enega izmed temeljev za izhod iz vse globlje gospodarske krize. Je človek, ki o tehnologiji ne le govori, temveč jo tudi intenzivno uporablja. Kot tak je pravi znanilec prihodnosti. Toda, ali lahko uspe?
Vsi že vrsto let pričakujemo, da bo Linux zavladal na področju osebnih računalnikov. Pri strežnikih z njim že nekaj časa ni več šale. Toda v nasprotju s pričakovanji je Linux nesporni kralj na povsem drugem koncu lestvice, pri najzmogljivejših računalnikih na svetu. Na zadnjem seznamu 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu je kar 469 takih, na katerih deluje Linux kot primarni operacijski sistem ali pa je nameščen v mešanem okolju. Prvi superračunalnik brez Linuxa najdemo šele na desetem mestu, kjer je, zanimivo, sistem na Microsoftovi platformi Windows HPC Server. Poglavitni razlog? Če izvzamemo Linux, tekmecem primanjkuje primernih razvojnih orodij za izkoristek zmožnosti teh rekorderjev.
