Finančna kriza, ki je zajela praktično ves svet, se seveda pozna tudi pri poslovanju ponudnikov računalniške tehnologije. Nekateri celo menijo, da utegne gospodarska kriza, ki bo po vseh napovedih z nami vsaj nekaj let, dodobra premešati tržni položaj in vlogo nekaterih glavnih igralcev. Kdo bo v tej novi ekonomiji zmagovalec in kdo poraženec?
Tisti bolj izkušeni (da ne rečemo, starejši) ljubitelji zabavne elektronike pogosto malo za šalo, malo zares tarnajo, da izdelovalci že lep čas ne delajo tako zanesljivih izdelkov kot nekoč. Čeprav take trditve pogosto temeljijo predvsem na občutku, ne na trdnih dokazih, je dejstvo, da je kar nekaj razlogov, zakaj bi bilo smiselno podaljšati življenjsko dobo izdelkov. Ne nazadnje izdelek, ki je dlje čase v rabi, manj onesnažuje okolje. Japonski izdelovalec matičnih plošč Giagabyte je prisluhnil tem kritikam in predstavil novo družino izdelkov, imenovano Ultra Durable 3, ki imajo v svojih povezavah dvakrat več bakra kot običajne matične plošče. Več bakra pomeni manjšo upornost, boljši izkoristek energije, pa tudi daljšo življenjsko dobo. Skrbno so izbrali tudi druge komponente, kot so na primer kondenzatorji, in dosegli življenjski cikel vsaj 50.000 ur, precej več kot navajajo za današnje običajne izdelke. Ali smo omenili, da so te plošče tudi bolj primerne za "navijanje"?
Intel je na nedavni konferenci uspešno prižgal električno žarnico, ne da bi bila s kabli priključena na vir energije. Ne gre za potegavščino ali čarovnijo, temveč za tehnologijo, ki utegne v nekaj letih postaviti temelje novi revoluciji pri mobilnih elektronskih napravah.
Eden od razlogov, zakaj je Apple v zadnjih letih vse bolj uspešen, je zagotovo tudi ta, da izdelujejo tako strojno opremo kot operacijski sistem za svoje računalnike. Tako lahko bolje prilagodijo delovanje obeh gradnikov. V zadnjem času je vse večkrat slišati, da bodo morda drugi velikani na področju računalništva tak koncept začeli kopirati. Po nekaterih informacijah naj bi Hewlett-Packard, sicer največji izdelovalec osebnih računalnikov, razmišljal o razvoju svojega operacijskega sistema, ki bi bil bolj prijazen od okolja Windows Vista in bolj podoben MacOS. Temeljil naj bi na Linuxu, vendar s številnimi spremembami, zlasti na področju upravljanja uporabniškega vmesnika, denimo pri zaslonih, občutljivih za dotik. HP namreč prodaja računalnike TouchSmart PC, s katerimi ima še velike načrte.
Kupci pričakujejo, da imajo sodobni prenosni računalniki zmogljivo grafiko in hkrati majhno porabo energije. Toda z namenskimi grafičnimi procesorji, ki so v rabi v večini današnjih zmogljivejših prenosnikov, je to zelo težko doseči. Kljub nasprotnim trditvam imajo izdelovalci cel kup težav z integracijo grafike v sistemske nabore oziroma same procesorje. Še največ težav ima največji med njimi, družba Intel, pri katerih grafika v sistemskih naborih močno zaostaja za namenskimi grafičnimi procesorji.
Podjetje Adobe je objavilo storitev Acrobat.com, ki je prva etapa načrtovanega vstopa tega izdelovalca na področje spletnih programov kot nadomestilo za tradicionalna pisarniška orodja, nameščena v osebne računalnike. Ali lahko konkurira mogotcem, kot sta Microsoft in Google?
Količina podatkov, ki jih imamo shranjene v digitalni obliki doma, se hitro povečuje. Kljub vse večjim diskom nam zmanjkuje prostora. Zaradi številnih podatkov zelo težko najdemo tisto, kar dejansko iščemo ali potrebujemo. Bog ne daj, da se nam sesuje disk, saj varnostnih kopij v resnici nimamo ali pa nismo prepričani, da so uporabne. Kako torej ukrepati, da bi zaščitili pogosto trajno vrednost svojih digitalnih zbirk?
Nova moda, prej kot dejanska potreba, so nedvomno pomnilniški diski SSD. Videti je, da bo to ena najbolj vročih tehnologij v naslednjih dveh letih, saj se na vstop na to področje pripravljajo domala vsi izdelovalci klasičnih diskov, k njim pa moramo prešteti še množico ponudnikov, ki sicer izdelujejo izdelke s pomnilniki Flash RAM, kot so, denimo, SanDisk. Seagate namerava tako začeti prodajati lastne pomnilniške diske v začetku leta 2009. To seveda pomeni, da bodo cene najbrž začele krepko padati. Danes je cena še vedno nekako 3,6 dolarja na GB, to je vsaj petnajstkrat več kot pri klasičnih diskih. Analitiki menijo, da lahko s primernim volumnom proizvodnje in nekaterimi tehničnimi novostmi razliko odpravijo že v nekaj letih, čeprav bodo dolgoročno magnetni diski še vedno v prednosti glede absolutne zmogljivosti. Seagate, denimo, za naslednje leto napoveduje 3,5-palčni disk z zmogljivostjo 2 TB.
Prehajanje s klasične programske opreme na spletne storitve prinaša na videz večjo svobodo izbire, v resnici pa v ozadju poteka nova vojna za prevlado spletnih storitvenih platform. K sreči se število ponudnikov množi in to je vsaj v teoriji jamstvo za izbiro in inovativnost. Kljub temu je videti, da bomo morali vsaj del poti in s tem zgodovine zopet prehoditi.
Danes pravzaprav ni več nobeno presenečenje, da se število podatkov v digitalni obliki čedalje hitreje veča. Sodeč po raziskavah pa se je v minulem letu prvič zgodilo, da so, v povprečju gledano, podatki, zbrani o posamezniku, po številu presegli podatke, ki jih posameznik ustvari sam. Naša digitalna senca postaja vse daljša, ob tem pa se upravičeno zastavlja vprašanje varnosti in zasebnosti tako zbranih podatkov.
