Vojna v Ukrajini je svetovna katastrofa, kakšne današnje generacije še niso doživele. Nesmiselne grozote so se sicer dogajale že prej in drugod, a takšne razsežnosti in predvidenih posledic človeštvo še ni srečalo od druge svetovne vojne naprej. Vojna pa ne poteka le na ozemlju Ukrajine, temveč tudi v digitalnem svetu, kjer se dogajajo stvari brez prave zgodovinske primerjave.
Evropska komisija je predstavila nov ukrep, po katerem naj bi z zajetno finančno injekcijo v višini kar 43 milijard evrov ter nekaterimi drugimi olajšavami povečala zmogljivosti za proizvodnjo čipov na območju EU. S tem naj bi poskušali zmanjšali odvisnost od dobav iz drugih držav, v prvi vrsti Azije. Toda številni poznavalci razmer v polprevodniški industriji opozarjajo, da je kljub medijskemu pompu evropski načrt celo premalo ambiciozen, vsekakor pa je zelo pozen.
V zadnjih letih smo doživeli velikanske spremembe na področju trgovanja s končnimi kupci. Pandemija jih je samo še pospešila. Spletna prodaja in hitra dostava sta skokovito narasli, a po drugi strani beležimo tudi vračanje fizičnih trgovin, ki pa ponujajo drugačne uporabniške izkušnje kot v preteklosti. Trgovci za zvestobo kupcev uporabljajo najsodobnejše tehnologije, ki postajajo ključni dejavniki uspeha.
Električna kolesa v zadnjih dveh letih, sicer resda nekoliko v senci elektrifikacije avtomobilov, uživajo neverjetno priljubljenost tako med dosedanjimi kot tudi novimi ljubitelji kolesarjenja. Poleg električnega motorja vsebujejo tudi cel kup sodobne elektronike in postajajo vsak dan bolj »digitalne« pametne naprave. Napovedi kažejo, da je to verjetno šele začetek zelo zanimive in trajnostne usmerjene zgodbe o uspehu.
Razvoj tehnologije poteka čedalje hitreje, a zanimivo, sočasno se podobno hitro krajša življenjska doba izdelkov. Bodisi zaradi okvare, varnostne luknje, ukinitve podpore proizvajalca ali pač zato, ker nas je kot pridne potrošnike premamilo nekaj novejšega.
Ponudniki videokonferenčnih sistemov so danes vpleteni v napeto tekmo iskanja novih in novih funkcionalnosti, s katerimi želijo pritegnili še večje število uporabnikov. Ciljni trg je v teh časih velikanski, zato v razvoj vlagajo neverjetno veliko sredstev. Ti sistemi zato niso več zgolj preprosta orodja za komunikacijo, ampak pravcati pomočniki pri upravljanju procesov, kot so učinkovito sestankovanje, učenje, prirejanje dogodkov.
Windows 365 je Microsoftov predlog za računalniško namizje v oblaku. Za dostop do njega zadostujeta mesečna naročnina in poljubna strojna oprema, ki jo imamo pri roki. To je lahko mac, računalnik z Linuxom, tablica, telefon in … Zakaj pa ne, prav pride tudi star računalnik z okoljem Windows 7, ki ni več podprt, a še vedno lahko povsem spodobno krmili oddaljeno navidezno napravo. Pa je Windows 365 res lahko zanimiv za vsakogar?
Začenja se obdobje operacijskega sistema Windows 11, ki bo poskušal hitro nadomestiti dosedanjo desetico. Navzven je kozmetično olepšan, navznoter izdatneje spremenjen za zagotavljanje večje varnosti. V celoti gledano pa podoben sedanjemu in predvsem združljiv z množico programov, ki jih uporabljamo vsakodnevno.
Kolesarjenje brez zaščitne čelade je nevarno početje, uporaba čelade je pametna izbira. Če pa je ta povrh vsega opremljena z zvočniki, s slušalkami, povezavo do mobilnega telefona in z varnostno lučjo na zadnjem delu, bi se lahko strinjali, da je odločitev dvakrat pametna.
Apple je spomladi predstavil svoje najboljše tablice iPad doslej. Take, ki prvič temeljijo na procesorjih M1, torej enaki procesni osnovi kot trenutna generacija prenosnikov Macbook. Z izboljšavami pri vmesnikih in zaslonih z določene plati že prekašajo prenosnike v isti hiši. Ali je iPad Pro torej končno zamenjava za prenosnike ali zgolj super zmogljiva tablica?
