Nikon L840 je zanimiv predstavnik razreda, v katerem imajo mišice prednost pred pametjo. Gre torej za model, ki sicer ne omogoča popolnoma ročnih nastavitev in ne premore prilagodljivih bližnjic, a se njegove vrline kljub temu kažejo v izjemni zmogljivosti objektiva, podkrepljeni z razmeroma ugodno ceno. Za nameček pa je tokrat opremljen tudi s povezavo Wi-fi, ki omogoča upravljanje s pametno napravo.
Novi S9900 je naslednik modela S9700, s katerim si deli do centa enako ceno v primerjavi z lanskim letom, ko smo preizkusili predhodnika. A tokrat ponuja nekaj več resnosti in uporabnosti ter se na prvi pogled spogleduje z zmogljivo serijo P.
Nikonov model P600 je bil lani s 60-kratnim razmerjem med skrajnima goriščnicama rekorder svojega razreda, a njegov naslednik danes sodi med povsem povprečne zmogljive aparate. Premagal ga je tako Canon s svojim 65-kratnim objektivom, Nikon pa je pred nekaj tedni predstavil tudi model s kar 83-kratnim zumom. Tako ostaja P610 povprečnež, ki to ni.
Nikon je svojim privržencem postregel z dolgo pričakovanim naslednikom modela D700, ki je ob času predstavitve davnega leta 2008 v svojem segmentu z odličnim tipalom pomenil pravo revolucijo. Pravzaprav gre še danes za povsem zadovoljiv aparat polnega formata (ki ne omogoča zajemanja videa). V vmesnem času sta ga nadomestili seriji 800 in 600, ki sta namenjeni različnemu segmentu kupcev. A njegov številčni naslednik je kljub temu ugledal luč sveta. Tokrat ne povzema najzmogljivejšega hišnega tipala, ki je bil ob svojem času namenjen modelu D700. Gre torej le za številčnega naslednika?
Tokrat preizkušeni model DMC-FZ1000 nas je spomnil na DMC-FZ200, ki smo ga preizkusili pred časom. Ta nas je navdušil z objektivom, ki je po celotnem razponu ultrazumirnega razreda od 25 do 600 mm ponujal odprtost zaslonke f2,8. FZ1000 sicer ponuja “le” razpon od 25 do 400 mm, a je to kljub temu odlična razporeditev “elastičnosti” objektiva, in največjo odprtost zaslonke od f2,8 do f4,0.
Sony je v zadnjem času predstavil tri profesionalne brezzrcalnike Alpha 7. Model R se ponaša z visoko ločljivostjo in izjemno barvno reprodukcijo, na drugem koncu pa se S ponaša z najnižjo ločljivostjo, gromozanski razpon občutljivosti tipala in visok dinamični razpon. Klasična sedmica sodi nekam vmes. Tokrat smo preizkusili kralja visokih občutljivosti, model Alpha 7s.
Novi Nikon S9600 je številčno resda naslednik modela S9500, a ko smo slednjega preizkušali, so bili občutki povsem drugačni. Ohišje je bilo prav tako delno grajeno iz aluminija, a je bilo lepše obdano z gumiranimi dodatki in je nasploh delovalo nekoliko bolj čvrsto. Za enake občutke bo bržkone treba poseči po njihovem najvišjem zmogljivem žepnem modelu, S9700, a je ta tudi optično nekoliko naprednejši.
Canon je v svoji liniji DSLR zamenjal tisto, kar je sodilo na rep ponudbe, aparat EOS 1100D – plastični izdelek z nič kaj prepričljivimi specifikacijami in lastnostmi. Ta je tako kot drugi znal sprejeti vse objektive EOS in se je ponašal z odzivnostjo modelov SLR in zelo ugodno ceno. Resda je bil precej za časom, tako po zmogljivostih tipala kot po zajemanju videa pri vsega 720 vrsticah. Njegov naslednik je tu, njegovo imenovanje sledi seriji. 1200D je moderen izdelek, ki še vedno sodi tja, kjer je bil predhodnik – na rep, tako cenovno kot tudi po zmogljivostih.
CyberShot WX80 je žepni aparat zelo kompaktnih mer, katerega objektiv se lahko pohvali z zelo dobrim razponom goriščnic v zelo uporabnem območju. Majhno in kakovostno ohišje, zanimiv objektiv in razmeroma slab zaslonček so prva opažanja.
Sony WX350 je trenutno optično najzmogljivejši žepni aparat, ko govorimo o razponu goriščnic. Pohvali se lahko tudi z zelo kakovostnim ohišjem, ki je tudi precej prijetno oblikovano.
