3D na telefonih

Po dobrem letu od promocije stereoskopskih "3D" televizorjev tako rekoč ni več izdelovalca, ki ne bi vsaj nekaterim svojim modelom dodal 3D funkcije, cene takšnih televizorjev pa se skoraj ne razlikujejo več od cene običajnih modelov. Po drugi strani je ponudba 3D fotoaparatov silno pičla, se pa prebuja telefonski trg. Preizkusili smo 3D HTCja in LGja.

Pričakovali bi, da bo trendu 3D televizorjev sledila tudi bogata ponudba stereoskopskih fotoaparatov pri vseh vodilnih izdelovalcih, saj je televizor (še bolj pa projektor) najprimernejši način za skupinski ogled družinskih 3D fotografij ali filmov.

Vendar se to ni zgodilo, po dveh letih je praktično edini fotoaparat na trgu še vedno Fuji Finepix Real3D W3 (preizkusili smo ga novembra 2010 in januarja 2011) - če ne štejemo peščice 3D kamer, ki pa so za povprečnega uporabnika prezahteven zalogaj.

Tako sta za pravo presenečenje letošnjo pomlad poskrbela izdelovalca mobilnih telefonov HTC in LG (drugi ima bogate izkušnje tudi s 3D televizorji oziroma projektorji), ko sta predstavila mobilna telefona z dvema (v resnici s tremi) objektivi, ki znata zajemati stereoskopske slike (in filme). Primerjali smo ju z "referenčnim 3D fotoaparatom", prej omenjenim modelom Fuji Finepix Real3D W3.

Primerjava sicer ni "poštena", saj mobilni telefoni, ki že tako ali tako postajajo univerzalne elektronske naprave (nekaj takega kot švicarski nož za popotnike), z vgrajenim 3D fotoaparatom in avtostereoskopskim zaslonom zmorejo še marsikaj več kot "navaden" 3D fotoaparat. Najprej pomislimo na igranje "tridimenzionalnih" - to je stereoskopskih igric, potem na predvajanje 3D vsebin (npr. 3D posnetkov z youtuba ali 3D filmov), ne nazadnje na izmenjavo 3D vsebin z lastniki drugih 3D telefonov.

LG Optimus 3D

LGjev model je za fotografiranje nekoliko neroden, saj ima namesto sprožilca ikono, ki jo pritisnemo (in če smo nerodni, stresemo fotoaparat, pardon, mobilni telefon). Ima pa zato posebno tipko, s katero preklapljamo med 2D in 3D. Na začetku smo ta gumb (podzavestno) zamenjevali za sprožilec. Med obema objektivoma je ena sama bliskavica (bela LED dioda), ki je tako rekoč neuporabna, saj je učinkovita samo do razdalje dobrega pol metra. Na menujih ima LG kar nekaj funkcij za manipulacijo 3D fotografij. Za zumiranje lahko uporabimo tudi stranska gumba za glasnost. Ima ikone za nastavljanje paralakse (ki mu v navodilih pravijo 3D-focus).

LG Optimus 3D

Pametni telefon z Androidom, 3D.

Cena: 580 EUR.

Za: Hiter in odziven telefon.

Proti: Nima fizičnega sprožilca, nekoliko slabši 3D prikaz, precej debel in neroden kot telefon.

HTC Evo 3D

HTCjev model je bolj "fotografski", saj ima poseben gumb za sprožilec. Zraven sprožilca je priročen gumb za preklop med 2D in 3D načinom fotografiranja. Vsak objektiv ima svojo bliskavico (v resnici belo LED diodo), ki deluje do razdalje največ dveh metrov. Namesto (mini) priključka HDMI ima telefon poseben priključek (mikro) USB, ki omogoča tako imenovane MHL povezave (Mobile High Definition Link). Z ustreznim adapterjem telefon povežemo s televizorjem, ki ima priključek HDMI. Ker pretvornega kabla nismo imeli, ne moremo poročati o rezultatih. Ni možno nastavljati paralakse.

HTC Evo 3D

Pametni telefon z Androidom, 3D.

Cena: 545 EUR, Simobil od 40 EUR dalje, Mobitel od 1 EUR dalje.

Za: Hiter in odziven telefon.

Proti: Ni možno nastavljati paralakse, precej debel in neroden kot telefon.

Stereoskopska baza

Ključen podatek za stereoskopski fotoaparat ali kamero je njegova baza, to je razdalja med obema objektivoma. Ker je razdalja med človeškimi očmi približno 6-7 cm, naj bi bila tudi razdalja med objektivoma stereoskopskega aparata podobna. Tako ima na primer Fujijev 3D fotoaparat bazo 75 mm za običajno fotografijo, pri telefonih pa je bistveno manjša, 33 mm pri HTCju in samo 24 mm pri LGju. Čeprav sta mobilna telefona dovolj velika, da bi lahko bila baza večja, so omejitve verjetno v oblikovanju. LG priporoča razdaljo od 0,5 do 1,5 metra za optimalen stereoskopski učinek, pri HTCju bi bila potem ta razdalja malenkost večja.

In?

3D mobilni telefoni (ob pasivnih 3D) utegnejo dokončno utreti pot stereoskopskim vsebinam. Oba preizkušena modela, glede na to, da sta pionirja, zadovoljivo opravljata 3D funkcije, čeprav je mogoče stereoskopske fotografije narediti le v dobrih razmerah. Gledanje slik na avtostereoskopskem zaslonu deluje z idealne razdalje 30-40 cm, brez premikanja glave, vendar je stereoskopska slika, posebej pri telefonu LG, opazno zrnata (oziroma progasta). Zato bi dali prednost HTCjevemu modelu, saj ima večjo ločljivost zaslona, boljšo bliskavico, večjo bazo itd. S pravim 3D fotoaparatom se pa zaenkrat še ne moreta kosati.