40. obletnica računalnika Triglav
Najnaprednejši znanstveni mikroračunalnik, sad domačega razvoja, praznuje častitljiv jubilej – Triglav Iskre Delte je star 40 let!
Zmogljivi znanstveni mikroračunalniki oziroma delovne postaje (Workstation) so tesno povezani z razvojem miniračunalnikov. Ti so v 70-ih orali ledino na področju osebnega in porazdeljenega računalništva, predvsem na področju napredne grafične in omrežne uporabe. Zelo uspešno so pritegnili uporabnike na znanstvenoraziskovalnih in še posebej zahtevnejših tehničnih področjih. Zanje je bilo značilno tekoče delo, ki se je v 80-ih že preselilo v grafično okolje. Častno mesto med njimi seveda zaseda Xerox Alto, prototipna delovna postaja za napredne tehnologije, kot so krajevno omrežje, grafični uporabniški vmesnik in miška, sledil pa je še namizni miniračunalnik Xerox Star, prva prosto dostopna naprava te vrste.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Najnaprednejši znanstveni mikroračunalnik, sad domačega razvoja, praznuje častitljiv jubilej – Triglav Iskre Delte je star 40 let!
Zmogljivi znanstveni mikroračunalniki oziroma delovne postaje (Workstation) so tesno povezani z razvojem miniračunalnikov. Ti so v 70-ih orali ledino na področju osebnega in porazdeljenega računalništva, predvsem na področju napredne grafične in omrežne uporabe. Zelo uspešno so pritegnili uporabnike na znanstvenoraziskovalnih in še posebej zahtevnejših tehničnih področjih. Zanje je bilo značilno tekoče delo, ki se je v 80-ih že preselilo v grafično okolje. Častno mesto med njimi seveda zaseda Xerox Alto, prototipna delovna postaja za napredne tehnologije, kot so krajevno omrežje, grafični uporabniški vmesnik in miška, sledil pa je še namizni miniračunalnik Xerox Star, prva prosto dostopna naprava te vrste.
Za teren
Poleg osnovne različice so v Iskri Delti izdelali tudi industrijsko inačico Triglava v prenosljivem ohišju z ročaji in v pokončnem ohišju, po zgledu računalnikov MicroVAX. Izdali so še posebno terensko različico Piccolo, ki je omogočala napajanje s 24-voltnim akumulatorjem.
Preboj na področju mikroprocesorjev in polprevodniških pomnilnikov je 80-ih privedel tudi do prvih mikroračunalnikov, ki so bili dovolj zmogljivi za uporabo na tehničnih in znanstvenih področjih. Novi 16-bitni mikroprocesorji so omogočili uporabo večje količine delovnega pomnilnika (do 4 MB), obenem pa je izrazito narasla velikost (leta 1986 že 1 MB) in upadla cena posameznih pomnilniških vezij. Dostopne so postale diskovne enote z velikostjo 50 in več megabajtov ter zmogljiva omrežna in grafična oprema, ki je bila primerna za mikroračunalnike. Znanstveni mikroračunalniki so najprej uporabljali mikroprocesorje Motorola 68000, poganjali pa so različice večopravilnega operacijskega sistema Unix.
V Iskri Delti so se za razvoj lastnega znanstvenega računalnika odločili nekje leta 1984. S Triglavom so želeli zapolniti vrzel med 8-bitnimi poslovnimi mikroračunalniki Partner in zmogljivejšimi super miniračunalniki iz svoje ponudbe. Triglav je bil izviren in zmogljiv domači mikroračunalnik in predstavlja nesporen vrhunec domače proizvodnje. Njegovo podobo in trženje so skrbno načrtovali. Za izvirno in nagrajeno ergonomsko oblikovanje računalnika je poskrbelo podjetje Studio Mak iz Kopra. Maja 1985 so ga najprej predstavili na dunajskem sejmu IFABO, nato pa še v ljubljanskem Cankarjevem domu. Prek novega mednarodnega podjetja Iskra Delta Computers (IDC) so s Triglavom želeli uspeti na zahodnoevropskih trgih, na domačem trgu so prve naprave ponudili šele dve leti kasneje.
Triglav je kot računalnik Vedi odigral tudi vidno vlogo v najbolj gledanem domačem filmu leta 1986 Poletje v školjki.
Triglav so tržili kot večuporabniški poslovni sistem, omrežno ali grafično delovno postajo za projektiranje in vodenje proizvodnje ter procesni računalnik za avtomatizacijo in robotizacijo. Računalnik je lahko prek terminalov hkrati uporabljalo največ osem uporabnikov. Običajno so ga namestili v ikonično ergonomsko namizno ohišje, nanj pa so postavili terminal Paka 3100 z enakim ličnim oblikovanjem. Z enako zunanjo podobo so v tem času prenovili celotno serijo mikroračunalnikov in terminalov.
Triglav je v osnovni konfiguraciji, brez dodatne strojne in programske opreme, dosegal ceno okrog 8.000 dolarjev, zato si ga običajen državljan seveda ni mogel privoščiti in z njim tudi ni imel kaj početi. Konec leta 1988 je bilo pri nas v 33 podjetjih in ustanovah nameščenih 55 Triglavov, od tega vsaj sedem večprocesorskih.
V Računalniškem muzeju v Ljubljani je razstavljena običajna in pokončna različica Triglava, ob jubilejni obletnici pa bodo konec maja organizirali tudi tematske dogodke.
Trije v enem …
Znanstveni mikroračunalnik Triglav so v podjetju zasnovali po zgledu tipičnih naprav te vrste, kot sta bili delovni postaji Sun Workstation in HP 9000. Kot glavni povezovalni del so uporabili odprta sistemska vodila Versa module eurocard (VME), v Iskri Delti pa so razvili vse tiskane plošče, od glavnih procesorskih in pomnilniških do grafičnih, komunikacijskih in vhodno-izhodnih krmilnikov. Izbrano vodilo je bilo ključno, ker je omogočalo kasnejšo nadgradnjo na novejše 32-bitne mikroprocesorje.
Za Triglav so ločene razvojne ekipe razvile tri različne procesorske plošče, od tod tudi računalnikovo ime.
Osnovna različica je temeljila na mikroprocesorju Motorola 68010 s taktom 10 MHz in z delovnim pomnilnikom velikosti 256 KB. Poleg različice operacijskega sistema Unix (Uniplus) je s to ploščo lahko računalnik poganjal še CP/M-86, UCSD-Pascal ali Microware OS-9 za področje avtomatizacije in vodenja procesov.
Druga različica je omogočala najprej delno, kasneje pa še popolno združljivost z računalniki IBM PC. Temeljila je na mikroprocesorju Intel 286 s taktom 8 MHz in z delovnim pomnilnikom velikosti 128, 256 ali 512 KB. Poleg različice operacijskega sistema Unix (Xenix) je računalnik s to ploščo lahko poganjal še operacijski sistem CP/M-86.
Tretja različica je omogočala združljivost z miniračunalniki DEC in njihovimi domačimi različicami Delta. Temeljila je na mikroprocesorju DEC J-11/AC s taktom 15 MHz in z delovnim pomnilnikom velikosti 128 ali 512 KB. Poleg različice operacijskega sistema DEC RSX-11/M (Delta/M) je lahko računalnik s to ploščo poganjal tudi sistem DEC RT-11 za področje avtomatizacije in vodenja procesov.
Plošče so poleg mikroprocesorja in pomnilnika vsebovale še krmilnike za pomnilniško upravljanje, koprocesorje in po eno serijsko in paralelno povezavo ali dve. Razširitvena vodila na vseh treh procesorskih ploščah so omogočala hkratno uporabo več procesorjev.
… in nadgradnje
Še posebej pomembne so bile grafične in omrežne zmogljivosti računalnika. Grafični krmilnik je omogočal mešanje grafične in alfanumerične slike. Alfanumerični del je ob pomoči krmilnikov Signetics na zaslonu prikazoval 80 × 30 znakov in upravljal miško ter tipkovnico, oponašal je delovanje terminalov DEC VT-52 in VT-100. Grafični del pa je temeljil na grafični procesni enoti NEC 7220 z lastnim pomnilnikom velikosti 256 KB. To je bila prva taka in do druge polovice 80-ih tudi najbolj razširjena naprava te vrste. Posluževali so se jih številni proizvajalci grafičnih terminalov in grafičnih kartic za znanstvene ter osebne mikroračunalnike. Grafična procesna enota NEC 7220 je lahko prikazovala 640 × 480 pik na zaslonu, znala je izrisovati tudi vektorje, pravokotnike in kroge, izpolnjevala polja z različnimi vzorci in hkrati prikazovala 16 barv iz palete 256. Podpirala je takrat najbolj razširjene programske pakete za grafično delo.
V vseh različicah Triglava se je dalo z dodatnimi pomnilniškimi ploščami razširiti delovni pomnilnik, in sicer do 4 MB. Plošča s krmilniki za diskovne in disketne enote je omogočala priključitev največ dveh diskovnih in štirih 5,25-palčnih disketnih ali malih tračnih enot. Plošča s komunikacijskimi krmilniki je nudila dodatnih šest serijskih povezav za priključitev terminalov in krmilnik za krajevno omrežje (LAN) s hitrostjo do 1 Mb/s.
Kasneje so v podjetju izdelali še procesorske plošče z novimi 32-bitnimi mikroprocesorji Motorola 68020, Motorola 68030 in Intel 80386. Pomnilnik so lahko takrat razširili že vse do 16 MB. Podvojili so tudi pomnilnik grafičnega krmilnika, omogočili pa so še priključitev s peceji združljivih grafičnih krmilnikov (EGA) in s tem uporabo operacijskega sistema MS-DOS.
