»5G ni nič revolucionarnega, zarota proti človeštvu pa prav tako ne«
Gregor Kocijančič, Mladina, Foto Uroš Abram
Tehnologijo 5G, prihajajočo peto generacijo mobilnega omrežja, spremljajo teorije zarote in z njimi povezani burni odzivi zaskrbljenih »aktivistov«, ki tej tehnologiji nasprotujejo zaradi domneve, da sevanje 5G škoduje zdravju: da denimo povzroča raka na možganih, avtizem, tumor na srcu, neplodnost, Alzheimerjevo bolezen in še kaj. V zadnjem času sta bila v Ljubljani že dva protesta proti tehnologiji 5G; na prvem se je zbralo kakšnih osemdeset ljudi, na drugem dvakrat več. Nedavno je ministrstvo za javno upravo organiziralo soočenje med znanstveniki oziroma strokovnjaki in nasprotniki tehnologije 5G. Spremljal ga je tudi doc. dr. Boštjan Batagelj, strokovnjak za optične in radijske komunikacije, mikrovalovno tehniko in fotoniko, ki na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko predava na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Med našimi znanstveniki je Batagelj, ki poleg visokošolske pedagogike opravlja tudi raziskovalno delo v laboratoriju za sevanje in optiko, glavna znanstvena avtoriteta za žgoče debate o tehnologiji 5G. Z njim smo se srečali, da bi razbili mite o škodljivosti omrežja 5G, ki se širijo s pomočjo lažnih novic.
Doc. dr. Boštjan Batagelj, strokovnjak za optične in radijske komunikacije, mikrovalovno tehniko in fotoniko.
Ko sva se dogovarjala za intervju, ste izrazili skrb, saj se na vsakogar, ki javno zagovarja tehnologijo 5G, vsuje plaz zgražanja. Kaj vam očitajo nasprotniki te tehnologije?
Tukaj vas moram popraviti: nisem zagovornik tehnologije 5G in njen vernik. Skušam biti čim bolj razumen. Danes imamo na eni strani vernike v to tehnologijo: evropske birokrate, ki so 5G zapisali v strategijo o digitalizaciji in informatizaciji družbe, kar je popolna neumnost, saj tehnološke rešitve nikakor ne sodijo v tovrstne strategije. Prepričani so, da je tisto, kar piše v teh strategijah, sveto, hkrati pa 5G predstavljajo kot nekaj revolucionarnega, kar v resnici sploh ni: je pravzaprav zgolj posodobitev tehnologije 4G. Zato je še toliko bolj absurdno, da so na drugi strani tisti, ki verjamejo v teorijo, da je tehnologija 5G nekakšna zarota proti človeštvu. Nisem ravno žrtev konflikta med nasprotniki in zagovorniki, a moram reči, da se je takoj, ko sem se v medijih začel pojavljati v povezavi s 5G, name vsul plaz očitkov, ki so ga sprožili nasprotniki te tehnologije. Denimo, da me je podkupila industrija, da zagovarjam lobije, da nisem kvalificiran za komentiranje in podobno. Kot stalno poudarjam: tukaj ne gre za nikakršno tehnološko revolucijo, kot nam to prodaja marketing. Nujno si je treba naliti čistega vina: 5G je le naslednji korak v evoluciji mobilnega omrežja. Je to, kar danes tehnologija zmore in česar pred petimi leti ni zmogla. Standardi, ki jih imamo v mobilni tehnologiji, se vsako leto posodabljajo.
Proizvajalci opreme in ponudniki IKT storitev upajo na nov trg, ker je trg pametnih telefonov že popolnoma zasičen. Računajo, da jim bo uspelo nekaj prodati v sektorje kot so transport, zdravstvo, industrija, javna uprava in drugi.
Vedno stremimo k temu, da bomo na omrežje lahko priključili več naprav, da bodo zakasnitve čim manjše in podobno. Bilo bi primernejše, da bi 5G imenovali izboljšani 4G, a tu so se vmešali marketinški oddelki proizvajalcev opreme, ki so ga poimenovali 5G, da lahko prodajajo nekaj, kar je na videz novo.
Kaj ni ravno zato, ker ne gre za nič revolucionarnega, drugačnega ali novega, množično nasprotovanje teoretikov zarote še toliko absurdnejše?
Absolutno. Kar se tiče vpliva na zdravje, je nasprotovanje tehnologiji 5G popolnoma absurdno. Pri 5G uporabljamo skorajda iste frekvence, moči se bodo celo znižale, stremimo k temu, da bomo porabili manj električne energije, da bomo manj izsevali in hkrati v krajšem času prenašali večjo količino informacij. Ampak ko prevladajo lažne novice, lahko to stokrat ponoviš, pa se ne bo prijelo.
Kaj pravzaprav žene nasprotnike, da tako goreče nasprotujejo? Gre preprosto za to, da ljudje radi verjamejo, da so razkrinkali nekaj skritega, a izjemno pomembnega?
Ugotavljam, da znanstveniki in politiki nismo naredili domače naloge. Znanstvenike in profesorje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenje (ARRS) sili v znanstvene objave in pri tem pozablja, da je naša naloga tudi poučevanje naroda – poljudne objave v Slovenskem jeziku. Nedavno soočenje med nasprotniki in zagovorniki tehnologije 5G, ki je bilo na ministrstvu za javno upravo, mi je dalo jasno vedeti, da ljudi, ki so prišli tja, da bi izrazili svoje mnenje, politika sicer sploh ne sliši. Ne morem reči, da so govorili pametno, imeli pa so svoje mnenje. Ker politiki nimajo »govorilnih ur« in ker ljudstvo nima terena, kjer bi lahko izkašljalo svoje frustracije, se težave kopičijo in tako pride do množice problemov, ki kar naenkrat udarijo na plan. To se je zgodilo s 5G: postal je strelovod za vse nevšečnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij, s katerimi se spopadamo danes: od strahu pred družbo nadzora, pred umetno inteligenco, pred algoritmi za prepoznavanje obrazov, pred internetom stvari in podobnim. Ljudem je preprosto prekipelo in številne tehnološko-družbene težave, ki pravzaprav sploh niso povezane s tehnologijo 5G, so padle pod njeno okrilje.
Kdo je Boštjan Bategelj?
Doc. dr. Boštjan Batagelj je tudi podpredsednik strokovnega društvo SIKOM (Slovensko društvo za elektronske komunikacije), ki 25. in 26. maja 2020 v Kongresnem centru Brdo, Brdo pri Kranju, organizira že 36. delavnico o telekomunikacijah VITEL 2020. Tokratna tematika je »Vloga tehnologije 5G v vertikalah in vloga vertikal v omrežju 5G«. Tam ga lahko srečate tudi v živo.
Pri soočenju na ministrstvu nasprotniki tehnologije 5G niso pokazali posluha za pojasnila znanstvenikov in strokovnjakov. V čem prepoznavate vzroke za množično nezaupanje znanosti in stroki?
Posvet na temo, »ali je 5G dovolj zdrava tehnologija, da jo začnemo uvajati«, je popolnoma neprimeren za slovensko okolje, saj gre za problem, ki ga je treba obravnavati mednarodno.
Svetovna zdravstvena organizacija je tista, ki bo prižgala rdečo luč, če bo neka nova tehnologija pomenila potencialno grožnjo našemu zdravju. S tega vidika so razgovori na lokalni ravni popolnoma nepotrebni; če pa pride do resne raziskave, ki je narejena na domačih tleh, jo je treba poslati ustreznim mednarodnim ustanovam, ne pa rušiti sistema. Hkrati lahko ljudi in njihovo nezaupanje v mednarodne ustanove nekoliko razumem, saj so bili pogosto pretentani. Pogost argument nasprotnikov tehnologije 5G je namreč to, da je tobačna industrija na začetku propagirala, da so cigarete zdravju koristne, kar je res. V avtomobilski industriji pa so na primer ponarejali rezultate o škodljivosti izpušnih plinov. A treba je razumeti, da je v telekomunikacijah več varovalk, ki skrbijo za to, da industrija na tržišče preprosto ne more postaviti neke tehnologije, ki bi bila človeku potencialno škodljiva. Vse, kar razvijamo, je za dobrobit človeštva, vse mora biti narejeno po mednarodnih standardih. Na lokalni ravni bi se morali pogovarjati o tem, kako okrepiti inšpekcijo baznih stolpov: pogosteje bi morali preverjati, ali je na stolpih preveč anten in ali sevanje v nekem okolju presega predpisano vrednost.
Zakaj so te meritve pomembne? Bi lahko bilo to sevanje tolikšno, da bi bilo potencialno nevarno zdravju?
Beseda sevanje ima izjemno negativen prizvok. Če hrano predolgo pustimo v mikrovalovni pečici, se bo ta hrana vidno uničila. Ko ljudem kdo pove, da gre za iste valove kot pri telekomunikacijskih napravah, se ustrašijo. A moramo vedeti, da je tukaj nekaj razredov varnostnih dejavnikov: najprej so bile opravljene številne znanstvene raziskave, potem so bili postavljeni mednarodno potrjeni standardi, ki določajo meje. V Sloveniji so te meje postavljene še ostreje od mednarodnih standardov. Smo na enem odstotku tega, kar je meja, ta pa je postavljena z varnostnim dejavnikom 100. Torej ni nikakršnega razloga, da bi se lahko tovrstnega sevanja bali.
Svetovna zdravstvena organizacija pa je tovrstno valovanje vseeno umestila v kategorijo mogoče rakotvornih snovi, kar je eden od temeljnih argumentov nasprotnikov tehnologije 5G.
Povejte mi eno stvar, ki ni nevarna za zdravje, če z njo pretiravamo. Tudi če spiješ preveč vode, bo tvoj organizem zaradi prevelike hidracije začel trpeti. Vse je treba konzumirati v mejah. In kje so te meje? To nam povejo mednarodne priznane organizacije, ki so proučile vse narejene raziskave. Če bi se Slovenija odločila, da ne bo uvedla tehnologije 5G zaradi potencialnih zdravstvenih nevarnosti, bi s tem pokazala, da ne priznava Svetovne zdravstvene organizacije. To bi bil še en spodrsljaj naše zunanje politike. Trenutno prevladuje nezaupanje v sistem, prepričanje, da je vse pogoljufano, da je politika na vseh ravneh povezana s korupcijo, skratka, da so tovrstne zarote rakava rana sodobnega časa. A pravzaprav je rakava rana sodobnosti to, da živimo v informacijskih mehurčkih, da smo premalo izobraženi in nismo pripravljeni prisluhniti drugim. No, pa tudi to, da premalo spimo.
Kakšno vlogo pri prepričanju, da je 5G škodljiv zdravju, igrajo lažne novice?
Ko se je pojavil internet, smo se nad njim navduševali, češ da gre za demokratično orodje, ki omogoča dostop do najobjektivnejših novic, orodje, s katerim se bomo popolnoma svobodno izražali, in podobno. Danes se je splet preoblikoval v nekaj drugega. Čas, ki je potreben za pridobivanje verodostojnih informacij je ostal enak, kot je bil pred pojavom interneta. Internet je prinesel dostop do informacij, vendar ni zmanjšal neznanja. Ogromno – po nekaterih podatkih kar osemdeset odstotkov – ljudi se na internet obrne s težavami, povezanimi z zdravjem. Če nekaj nasloviš kot zdravstveni problem ali rešitev zanj, lahko dobiš na spletu ogromno pozornosti. To je za vznik lažnih novic, ki tehnologijo 5G povezujejo z zdravstvenimi težavami, pripravilo izjemno rodoviten teren. Začelo se je z novico, da je pri testiranju tehnologije 5G na Nizozemskem umrla jata ptic, a ko sem to raziskoval, sem hitro ugotovil, da gre za lažno novico: po petih klikih veš, ali je informacija resnična ali ne. Težava je v tem, da so lažne novice mnogo zanimivejše kot znanstveni članki. Ti so lahko izjemno dolgočasni. Udarne, senzacionalistične novice se razumljivo širijo mnogo hitreje kot suhoparna, miselno zahtevnejša besedila.
Širijo pa se predvsem s pomočjo družabnih omrežij?
Seveda – in to predvsem na Facebooku: lani je petdeset najbolj deljenih lažnih objav, povezanih z zdravstvenimi težavami, zbralo kar dvanajst milijonov delitev, komentarjev in všečkov. Sem spadajo tudi lažne novice o zdravju škodljivem 5G. Temeljna težava družabnih omrežij je to, da tam nastanejo informacijski balončki: imaš skupino desetih bližnjih prijateljev, ki so večinoma somišljeniki, zaradi algoritmov umetne inteligence na družabnih omrežjih pa ne vidiš drugih objav in znajdeš se še globlje v izoliranem mehurčku, v katerem so zgolj enako misleči. Mislimo, da internet povečuje demokratičnost in odprtost družbe, a pravzaprav je pogosto ravno nasprotno. Ko pa se soočimo z nekom iz drugega balončka, smo proti njemu negativno nastrojeni, kar se je pred dvema tednoma zgodilo tudi na ministrstvu.
Lažnih novic sicer ne moremo preglasiti, saj krožijo hitreje, kot nam jih uspe razkriti. To, na kar se opirajo nasprotniki tehnologije 5G, so izrazito psevdoznanstvene raziskave, a nekdo, ki se na statistiko ne spozna, ne zna presoditi, da gre za nekaj popolnoma nerelevantnega. Po drugi strani lahko ti članki in raziskave črpajo iz dejanskih znanstvenih člankov, a nekatere stavke ali odstavke vzamejo iz konteksta ali jih napačno interpretirajo. S tovrstnim pristopom zavajanja lahko ustvariš bombastično novico, ki se bo razširila hitreje kot virus, in prav zato je tovrstne lažne novice izjemno težko preglasiti.
Kaj pa je pravzaprav motiv ljudi, ki ustvarjajo lažne novice, povezane s 5G?
Največ pridobijo družabna omrežja, ki lažnih novic sicer ne generirajo, temveč jim zgolj ponudijo teren. Motiv tistih, ki ustvarjajo lažne novice, povezane s 5G in zdravstvom, je najpogosteje želja po dobičku: hitro vidimo, da tovrstni članki poleg opozarjanja na težave pogosto predlagajo tudi rešitve: nakupe alternativno-medicinskih izdelkov in alternativnih metod zdravljenja. Na račun umetno ustvarjene paranoje služijo tudi šarlatani, ki ponujajo neakreditirane meritve elektromagnetnih sevanj v vašem domu. V njihovem interesu je, da ljudi prestrašijo, saj bodo tako imeli več posla. Tretja skupina ljudi, ki je odgovorna za širjenje laži o 5G, pa najbolj zbuja skrb: to so ljudje, ki s pomočjo lažnih novic nabirajo politične točke. Nekateri politiki – tudi pri nas – namreč pridobivajo politične točke z zastraševanjem: ljudstvu prikažejo, da je obstoječa vladna garnitura povezana z industrijo, da tukaj prevladuje sama korupcija. Takšno je po vsej verjetnosti tudi strankarsko prepričanje nasprotnikov, ki so se zbrali na ministrstvu: nasprotovanje cepljenju in nasprotovanje tehnologiji 5G. Izbrali so si najbolj intrigantni temi s področja zdravstva.
Je goreče nasprotovanje tehnologiji 5G zgolj nedolžen, posmeha vreden družbeni fenomen ali lahko to preraste v kaj bolj nevarnega? Tudi nekatere najbolj slaboumne teorije zarote so vodile v ekstremizem.
Tega se najbolj bojim. Ali ti ljudje resnično verjamejo tem lažnim novicam, ki posegajo tudi v politični prostor? Nekega politika, ki ne zna ločiti lažne novice od prave, se res iskreno bojim, ker je nestrokoven. Morda je tako bister, da izkorišča senzibilnost na udarne lažne novice, a tudi v tem primeru se ga bojim, ker je sprevržen. To lahko hitro preraste v večja gibanja. Ljudi je sicer precej težko aktivirati oziroma mobilizirati: za to mora biti nekaj res hudo narobe. Našim študentom so odvzeli študentski dom Akademski kolegij, pa niso šli na ulice, da bi se postavili za to, da jim zgradijo novega. Skrbi me dejstvo, da je lažje angažirati gručo nasprotnikov tehnologije 5G kot pa gručo študentov, ki se bo postavila po robu slabi stanovanjski politiki. Želel si bi imeti politike, ki bodo identificirali lažne novice, jih ne bodo sami generirali ali širili. Mogoče je rešitev v tem, da se v politiko vključijo mladi, ki lažne novice prepoznajo hitreje kot generacije, ki so starejše od 40 let. Upam, da bodo v prihodnje odšli vsaj na volitve in podprli verodostojne kandidate.
Ste – odkar ste strokovnjak za optične in radijske komunikacije – morali katerokoli komunikacijsko tehnologijo tako zelo braniti pred zaskrbljeno javnostjo?
Poleg 5G se v zadnjem času pojavlja tudi WiFi. Tudi ta je v politični agendi sprevržencev, ker je v Sloveniji 180 tisoč osnovnošolcev, in ti učenci imajo starše, in ti starši so volivci. Če uspeš aktivirati le del te volilne baze z zastraševanjem pred neupravičeno nevarnostjo sevanja brezžičnih naprav WiFi, si že uspel popeljati stranko v parlament. Sicer pa pri nobeni od prejšnjih generacij ni bilo toliko strahu. Nekaj malega zaskrbljenosti je bilo pri vpeljavi druge generacije mobilnega omrežja 2G. Takrat smo bazne postaje nameščali po vaseh in ljudem je bilo včasih težko razložiti, da to nevidno elektromagnetno sevanje ne bo nikogar ubilo, da bo kvečjemu koga rešilo: da je denimo pri urgentnem klicu na 112 šteta vsaka sekunda in da zakasnitve takrat ogromno pomenijo. Sčasoma so ljudje dojeli, da je ta tehnologija nekaj, kar človeštvu koristi.
Zakaj je torej ravno 5G spodbudil te razprave? Prav zaradi lažnih novic in mnenjskih komor na družabnih omrežjih?
Da, 5G je prav zaradi lažnih novic postal strelovod za vse informacijsko-komunikacijske zagate: za nadzor, kamere in podobno, ne smemo pa pozabiti tudi na mednarodno komponento, trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko. Lani je število patentov, ki jih je prijavila Kitajska, prvič preseglo število patentov, ki so jih prijavile ZDA. Kitajsko smo do nedavna imeli za znanstveno silo, ki zgolj kopira, zdaj pa je prišlo do tega, da je v razvoju vodilna. In to tako zelo, da se z ZDA lahko spušča v tožbe o intelektualni lastnini. Ameriška podjetja bodo za patente, povezane s tehnologijo 5G, morala plačevati kitajskim izumiteljem. Kar se tiče inovacij v posodobitvah mobilnih omrežij, so ZDA zamudile vlak: Kitajska jih je prehitela. Tukaj se pravzaprav skriva še eden od razlogov, zakaj so se začele širiti lažne novice o 5G: leta 2018 je Rusija (Russia Today) lansirala prve lažne novice o 5G in Amerika jih ni demantirala, ker je svojim prebivalcem želela pokazati, da 5G pravzaprav ni tako super, da je celo nevaren in da bi bilo treba narediti še kakšno raziskavo, kar se tiče njegovega sevanja in vpliva na zdravje. Posledica je velik premik v mišljenju znanstvene politike v ZDA. Pred leti so bili zelo zagreti za tehnologijo 5G, ampak sami niso nič kaj bistvenega razvili, lani novembra pa so začeli na konferencah resno razmišljati o tem, zakaj pravzaprav sploh potrebujejo 5G. Zavedajo se, da lahko vse, kar danes želimo, dosežemo z omrežjem 4G. To je popolnoma nasprotno stališče od tistega, ki je prevladovalo pred nekaj leti. Hkrati so se začeli zavedati, da 5G pravzaprav ne pomeni nikakršne tehnološke revolucije. Je pač to, kar nam danes omogoča tehnika. Zato sedaj ameriški raziskovalci stremijo k temu, da bi preskočili 5G in naredili 6G. Moramo se zavedati, da tovrstni premiki v mišljenju telekomunikacijske politike temeljijo na tem, da bomo sčasoma izločili komunikacijske operaterje. Operater, ki želi danes postaviti omrežje 5G, mora poleg opreme kupiti tudi frekvenčni pas – oboje mora združiti, da bi storitev 5G ponudil fizičnim uporabnikom. Nova politika, ki se zdaj počasi oblikuje, pa operaterje iz te enačbe izključuje: Starlink, konstelacija satelitov, ki jo postavlja Space X, komercialni vesoljski program Elona Muska, bo v vesolje spravila nekaj deset tisoč satelitov. Ko bodo to dosegli, bomo imeli globalen internet brez operaterjev. Storitev bomo plačevali neposredno proizvajalcu opreme. Telekom, A1 in Telemach, ki tekmujejo, katerega uporabnika bodo dobili v roke, bodo kmalu postali popolnoma irelevantni. Globalna pokritost s tem novim internetom je nekaj, kar bo izjemno koristno za dobrobit družbe: ne le, da nas internet, kot ga poznamo danes, zapira v mehurčke, tudi nekatere države svoje prebivalce zapirajo v mehurčke, ki jih ustvarjajo tako, da filtrirajo internet. Na Kitajskem na primer Googlove storitve ne delujejo. Podoben zakon je sprejela Rusija, a za zdaj ni jasno, ali ji ga bo uspelo uresničiti. Poznamo denimo tudi Halal internet, torej splet v muslimanskih državah, ki je izjemno omejen in cenzuriran. Z novim internetom Elona Muska tovrstnih filtrov ne bo oziroma bodo lahko prisotne samo tiste omejitve, ki jih bo postavil lastnik omrežja; državne politike se ne bodo mogle vmešavati. Vse skupaj pa bo na žalost vodilo v globalni monopol in ogrozilo nevtralnost interneta.
