5G, štiri leta kasneje …
Štiri leta bo tega, kar sem na tem mestu pisal o tem, da smo v Sloveniji »končno« dobili mobilna omrežja pete generacije, 5G. Pisal sem o megabitih in milisekundah in se pridušal, da je vse skupaj na moč podobno omrežju 4G/LTE, celo enako. Je danes kaj drugače?
Niti ne.
Naj spomnim, kako bi moralo biti, če bi se uresničile vse napovedi, ki so jih producirali marketinški oddelki mobilnih operaterjev, proizvajalcev opreme in celo držav. Omrežja 5G bi morala predstavljati »kvantni skok«, svetovi bi moral biti boljši, tehnologija bi morala spremeniti naša življenja in jih celo reševati, omogočila naj bi telemedicino in celo oddaljeno kirurgijo, po 5G naj bi se pogovarjali samovozeči avtomobili in naprave z območja interneta stvari, živeli naj bi v pametnih mestih, 5G-hladilniki pa naj bi se polnili kar sami. 5G so primerjali skorajda z izumom ognja, kolesa, zagotovo pa vsaj z izumom elektrike. Sploh pa – šlo je za tekmo 5G: tista država, ki bo prva zaobjela novo tehnologijo, bo korak naprej in bo zavladala svetu, tista, ki bo zaostala bo … menda zaostala.
Danes je 5G na voljo tudi pri vseh slovenskih operaterjih mobilne telefonije. Največja (Telekom Slovenije in A1) s signalom 5G pokrivata večji del slovenskega prebivalstva, tretji (Telemach) manj, četrti (T-2) skoraj nič. In? Tresla se je gora, rodila se je miš – na večini telefonov, tudi tistih z zmerno nakupno ceno, je prisotna ikonica 5G, ki je zamenjala 4G. In to je bolj ali manj vse.
Ali kdo kje vidi samovozeča vozila, ki komunicirajo prek 5G? Ne. Prvič, ker samovozečih avtomobilov ni in jih še dolgo ne bo, in drugič, ko/če bodo, bodo morala delovati tudi brez medsebojne povezave. Si predstavljate, da bi bila (ne)smrtonosnost vozila odvisna od stabilnosti mobilne povezave? Ali kdo kje vidi kirurge, ki operirajo na daljavo, prek mobilnega omrežja? Zakaj bi to sploh počeli, če je jasno, da je v ta namen bistveno zanesljivejša ožičena optična povezava? Pametna mesta? Ne, ljudje nočejo biti nadzorovani, 5G gor ali dol. Hladilniki 5G? Prosim … Naprave, ki komunicirajo med seboj, kar v resnici pomeni internet stvari (IoT), pa to že od nekdaj dovolj dobro počnejo kar prek 4G, 3G in celo 2G, ki je, denimo, še vedno v uporabi na železnicah. Da o Wi-Fiju in optiki niti ne govorimo.
Kaj smo torej pridobili z vpeljavo omrežij 5G, ki se danes svetlikajo na naših telefonih in večinoma nikjer drugje? Hitrosti prenosa do okoli gigabita na sekundo in enomestne dostopne čase v milisekundah (t. i. ping). Kar je seveda odlično in primerljivo z optičnimi povezavami, vendar hkrati zelo odvisno od tega, kje se nahajamo. V središčih večjih mest da, drugje pač ne. Ker omrežja 4G zmorejo največ nekaj sto megabitov prenosa in nekaj počasnejši ping, se napredek zdi znaten. Pa je res?
Tresla se je gora, rodila se je miš – na večini telefonov, tudi tistih z zmerno nakupno ceno, je danes prisotna ikonica 5G, ki je zamenjala tisto 4G. In to je bolj ali manj to.
Kaj danes počnemo s telefoni? Brskamo po spletu in družbenih omrežjih, gledamo videoposnetke na Youtubu in jih, v poslovnem svetu, uporabljamo kot dostopno točko za prenosni računalnik. Ta pa nato prek omrežja pretaka videokonference in morda opravlja oddaljeni dostop. Ali lahko rečemo, da je to v omrežju 5G bolje opravljeno kot v 4G? Verjetno da, če se preverjanja lotimo sistematsko, z merilnimi programi. V praksi pa razlike med 200 Mb/s in 1.000 Mb/s ne bo opazil nihče. Celo tisti ne, ki si prek s telefonom povezanega prenosnika ogleduje Youtube, Netflix ali katero izmed piratskih različic zadnjega. Tudi če se odloči za ogled v najboljši mogoči kakovosti, 4K in z osveževanjem 60 slik na sekundo. Za to namreč zadostuje že … 30 Mb/s. Večje hitrosti se enostavno poznajo šele v poslovnem svetu (povezave med strežniki, izdelava varnostnih kopij), tega pa prek omrežij 5G enostavno ne počnemo.
Pred štirimi leti sem zapisal:
»Kaj točno bo mogoče, ko bomo vsi […] imeli 5G, lahko le ugibamo. Skorajda prepričan pa sem, da med temi tehnologijami prihodnosti ne bo zveličavnih navidezne resničnosti in nadgrajene resničnosti pa tudi ne 'oblačnega' povezovanja samovozečih avtomobilov, ki ga/jih napovedujejo že nekaj let.«
Saj res, tudi navidezno in nadgrajeno resničnost so nam takrat prodajali! Se je danes še kdo spomni? Verjetno le še Zuckerberg, ki je v tej smeri preimenoval Facebook v Meto, pa mora vzdrževati zanimanje za ta navidezni svet. Zdaj celo z nekakšnimi očali, ki naj bi v manj kot desetletju nadomestila pametne telefone. Čez »manj kot desetletje« torej na tem mestu preverim, koliko bo Marku uspelo. Prepričan sem, da mu ne bo.