5G tu, 5G tam

Že leta poslušamo hvalospeve na račun omrežij 5G. Zdaj so ta pred vrati, zato smo preverili, kaj si lahko od njih obetamo v praksi.

Peta generacija brezžičnih omrežij obeta razburljiv, nov razvoj, ki bo vplival na več kot le način prenosa podatkov po mobilnih omrežjih. Praktično vsi domači telekomunikacijski operaterji že uvajajo svoja omrežja 5G, navdušenje med laiki in strokovnjaki je veliko. In upravičeno – glede na ogromen potencial primerov rabe omrežij 5G. Ta se od prejšnjih generacij mobilnih omrežij ločijo po sposobnosti uporabe več frekvenčnih pasov brezžičnega spektra. Obstoječa tehnologija temelji na nizkopasovnem spektru, ki zagotavlja tako široko pokritost kot učinkovit prodor signala. Na žalost je zaradi velikega števila brezžičnih komunikacij obstoječi brezžični frekvenčni pas že natrpan in zato počasen. Tudi v idealnih pogojih hitrost prenosa podatkov v nizkofrekvenčnem pasu znaša okoli 100 Mbps.

Več frekvenc, več izzivov

Srednji frekvenčni pas je že bolj zanimiv, saj zagotavlja večje hitrosti (nekako okoli 1 Gbps) in še vedno solidno pokritost s signalom. Že res, da ta signal težje prodira v stavbe, a so ob ovoju stavb in zunaj njih gigabitne hitrosti vsekakor dosegljive. Za največje hitrosti pa je rezerviran visoki frekvenčni pas. Tam hitrosti ob izredno nizki stopnji zakasnitve dosegajo tudi 10 Gbps, je pa res, da signal ne potuje prav daleč in se težje spopada z ovirami (posebej tistimi iz armiranega betona). Ena izmed velikih prednosti omrežij 5G bo prav možnost uporabe vseh treh pasov (če bo operater to podpiral) za zagotavljanje kar najboljše pokritosti in hitrosti prenosa podatkov, ko bodo pogoji to dovoljevali.

In kaj lahko počno omrežja 5G? Preprosto povedano, počno oziroma omogočajo vse, kar zmorejo tudi trenutna omrežja 4G (LTE), le da podatke dostavijo hitreje in bolj zanesljivo. In ker so omrežja šele na začetku svoje poti in razvoja, bodo na njih temelječe mobilne storitve sčasoma postale le še boljše. Hitreje bomo prenašali velike količine podatkov, prav na račun omrežij 5G bo lažje zagotoviti računalniške vire na daljavo, kar bo blagodejno vplivalo na razvoj IT-storitev iz oblaka.

V večini pogojev naj bi hitrost prenosa podatkov v omrežju 5G dosegla ali celo presegla hitrost današnjih fizičnih optičnih povezav. Preobremenitev omrežja bo prav tako postala stvar preteklosti, saj so omrežja 5G zasnovana tako, da na površini kvadratnega kilometra komunicirajo tudi z več kot milijon povezanimi napravami, kar bi moralo zadostovati tudi v okoljih, kjer je gostota ljudi in tehnologije izjemna. Prav ta kombinacija bo postala ključnega pomena za prihodnji uspeh naprav interneta stvari (IoT). Kje bo torej 5G požel največ uspeha?

Razširjen industrijski internet stvari

Proizvodna podjetja že uporabljajo senzorje IoT za spremljanje delovanja strojev in optimizacijo proizvodnje. S pridom jih izrabljajo tudi logisti. Manjše zakasnitve in večja brezžična prilagodljivost jim bodo omogočili nadaljnjo racionalizacijo infrastrukture, izgradnjo medsebojno povezanih in polavtomatiziranih pametnih tovarn ter boljše vpoglede in prenose informacij v vseh povezanih dobavnih verigah.

Podatki v realnem času za boljše odločitve

Ne glede na to, ali gre za trgovino, električno omrežje ali zdravstveno ustanovo, lahko tehnologija 5G v realnem času zagotovi zanesljive podatke, ki lahko pomagajo do boljših odločitev. Ker zmore hitro prenesti veliko informacij, hkrati pa omrežje 5G zbira in obdeluje podatke iz več virov, lahko sistemi in uporabniki dejansko vidijo in odpravijo morebitne težave, medtem ko se dogajajo, namesto da bi retroaktivno poskušali ugotoviti, kaj je šlo narobe. Podatki v realnem času omogočajo optimizacijo poslovanja in dinamično odločanje, ki se prilagaja realnosti na terenu.

Avtonomna vozila

Samovozečih avtomobilov še ni na spregled in prav pomanjkanje zmogljivega omrežja 5G je eden od razlogov, da takšna vozila še niso na cestah. Omrežja 5G so še posebej učinkovita pri prenosu podatkov med premikajočimi se napravami, kar je pisano na kožo scenariju uveljavitve avtonomnih vozil – ta ne bodo komunicirala le s cestno infrastrukturo, temveč tudi med seboj. Druge potrebe po povezljivosti, kot so diagnostika na daljavo, posodobitve operacijskega sistema, prediktivno vzdrževanje, plačila v avtomobilu in upravljanje voznega parka, bodo težko zaživele brez omrežij 5G.

Pametna mesta

Druga najpogosteje omenjena aplikacija tehnologij 5G so pametna mesta. Mesta po vsem svetu že eksperimentirajo z digitalnimi rešitvami, ki bi lahko zmanjšale prometne zastoje, izboljšale varnost in naredile javne storitve učinkovitejše. Pametni senzorji bi lahko potencialno hitro prenašali podatke po omrežjih 5G in prek vpeljanih analitičnih rešitev mestne oblasti opozorili na težave, voznike obveščali o prometnih razmerah ali celo o prostih parkirnih mestih. Za začetek ...

Boljša zdravstvena oskrba

Nekatere panoge so resnično zrele za temeljito preobrazbo. Ena takšnih je brez dvoma zdravstvo. Omejitve pri rabi in deljenju podatkov že dolgo predstavljajo oviro na področju zdravstva, kjer je že sicer premalo združljivih rešitev in sistemov. Prav omrežja 5G bodo omogočila hiter in enostaven prenos slik visoke ločljivosti pri izvajalcih zdravstvenih storitev, uresničil bi se koncept telemedicine. Telemedicinske storitve bi lahko bile tudi hitrejše in zanesljivejše ter prinesle zdravstveno oskrbo na oddaljene lokacije. Namesto zrnatih video povezav bi kakovostno omrežje z nizko stopnjo zakasnitve lahko poleg video interakcije med pacientom in zdravnikom omogočilo celo robotske operacije na daljavo.

Držimo pesti, da omrežja 5G čim prej postanejo del našega vsakdana.