65 nanometrov
Prehod na 90-nanometrske tranzistorje v procesorjih se Intelu ni najbolj posrečil. Procesorji Pentium 4 in Pentium D so kvečjemu primerljivi ali celo manj zmogljivi od konkurenčnih izdelkov po isti ceni, pri čemer Intelov P4 porabi neprimerno več energije in se med delovanjem zato precej bolj greje od primerljivega AMD Athlona 64.
Težav pri Intelu niso odpravili niti s prehodom na dvojedrne procesorje. Konkurenca, se pravi AMDjevi procesorji Athlon X2, je še vedno ponujala boljše zmogljivosti in nižjo porabo. Izkazalo se je, da je Intel s trenutnimi 90-nanometrskimi jedri zašel v nekakšno slepo ulico, iz katere se lahko izmaže šele s prehodom na povsem novo tehnologijo izdelave. Procesorje s 65-nanometrskimi tranzistorji so zato v Intelu napovedali že pred časom, pred nekaj meseci pa so se na nekaterih spletnih straneh že pojavili testi prototipov novih Pentiumov. Z novim letom je Intel tudi uradno predstavil nove procesorje. Prvi je na voljo najzmogljivejši model, Pentium EE 955. V kratkem bo podjetje posodobilo celotno paleto dvojedrnih procesorjev: modele družine 800 bodo nadomestili Pentiumi D z oznakami od 920 do 950 in takti med 2,8 in 3,4 GHz. Na voljo pa bodo tudi enojedrne različice 65-nanometrskih procesorjev z oznakami Pentium 4 6x1.
Skoraj hkrati z novimi procesorji je Intel predstavil tudi novo obliko svoje blagovne znamke. Nov logotip bo nadomestil oznako "Intel Inside", ki jo je podjetje uporabljalo zadnjih 15 let. V oznakah je nekoliko več podatkov o tem, za kakšen procesor sploh gre, saj je po novem že iz logotipa posameznega izdelka razvidno, ali ima procesor vgrajeno npr. virtualizacijo in ali gre za enojedrni ali dvojedrni procesor. Skupaj z novim logotipom so predstavili tudi nov slogan podjetja: "Intel. Leap Ahead."
Novi Intelovi logotipi, ki bodo nadomestili dobro znani logo "Intel Inside".
Pentium EE 955 v primerjavi s predhodniki prinaša kar nekaj novosti. Procesor ima dve jedri z razvojnim imenom Cedar Mill, vsako pa je opremljeno s po 2 MB drugostopenjskega predpomnilnika, tako da ima procesor kar 4 MB predpomnilnika - rekord med procesorji za namizne računalnike. Takt delovanja procesorja je 3,46 GHz (malenkost več od prejšnjega ekstremneža, ki je deloval pri 3,4 GHz), takt vodila pa 1066 MHz. Procesor za delovanje potrebuje napajanje z napetostjo med 1,2 in 1,3375 V, deklarirana zgornja meja porabe pa je enaka kot pri predhodniku, 130 W (v praksi se sicer izkaže, da se procesor greje precej manj od predhodnika). Procesor podpira tudi hipernitnost, tako da ga operacijski sistem vidi kot štiri ločene logične procesorje, ne samo dva kot običajne dvojedrne Pentiume. Resnici na ljubo v programih, ki ne podpirajo hipernitnosti, ta celo nekoliko upočasni delovanje računalnika, tako da se bo večina uporabnikov odločila za to, da hipernitnost v BIOSu izključi. Podpore varčevanju z energijo Enhanced SpeedStep žal ni, bo pa ta sestavni del Pentiumov D družine 900.
Skupaj z novo družino procesorjev je Intel predstavil tudi nov sistemski nabor, a ta v primerjavi s predhodnikom ne ponuja veliko novosti. Edina opaznejša razlika je podpora dvema grafičnima karticama PCI Express, saj lahko obstoječe vodilo PCI-E 16x razdeli na dve vodili PCI-E 8x (seveda za to potrebujemo dva priključka), obe kartici pa si nato razdelita delo pri izrisovanju slike na zaslon. Nabor 975X v tem trenutku podpira ATIjevo tehnologijo Crossfire, nVidia pa se ni odločila za plačilo licenčnine, tako da plošče z novim naborom ne bodo podpirale povezave dveh nVidiinih kartic v način SLI. Nov nabor podpira vse Intelove procesorje za podnožje LGA775.
Pentium EE 8955 je prvi Intelov procesor, ki podpira virtualizacijo IVT (Intel Virtualization Technology z razvojnim imenom Vanderpool). Resnici na ljubo podpora virtualizaciji ni popolna, saj procesor na strojni ravni virtualizira le nabor ukazov, virtualizacija pomnilnika in vhodno/izhodnih naprav pa je še vedno prepuščena programski opremi. Kljub temu bodo nove različice programov za virtualizacijo precej hitrejše, saj bo del njihovih nalog v prihodnje opravljala strojna oprema.
Seveda je prvo vprašanje, ki se poraja ob predstavitvi vsakega novega izdelka, kako se novinec obnese v primerjavi s predhodnikom in konkurenco. Procesor smo preizkusili na osnovni plošči Intel D975XBX. Ploščo smo opremili z 2 × 512 MB DDR2 pomnilnika, ki je deloval v dvokanalnem načinu, in grafično kartico nVidia GeForce 6800GT 256 MB. Rezultati meritev so zbrani v tabeli.
Rezultati meritev zmogljivosti procesorjev
Izkaže se, da je novinec sicer nekoliko hitrejši od predhodnika, kar lahko pripišemo višjemu taktu delovanja in večjemu predpomnilniku. To je še posebej občutno pri večpredstavnih programih, kjer Intel prehiti tudi AMDjev Athlon 4800+, ki je bil doslej najboljša izbira za večpredstavne programe. Pentium EE 955 je tako novi kralj med procesorji, a po zmogljivosti vendarle ni toliko pred drugimi, da se mu ne bi bilo treba tresti za prestol. AMDjev 4800+ je na nekaterih preizkusih še vedno hitrejši, s predstavitvijo Athlona FX-60, ki bo na voljo že v kratkem, pa bo vodilni položaj Intela spet ogrožen.
Resnici na ljubo ima Intel še precej prostora za izboljšave, predvsem pri taktu delovanja. Preizkušeni Pentium EE 955 je imel namreč odklenjen množilnik, tako da smo ga lahko preizkusili tudi v zmogljivejši različici. Izkaže se, da procesor s priloženim hladilnikom stabilno deluje pri 4 GHz. S prehodom na 65-nanometrske procesorje lahko tako pričakujemo tudi prve primerke Pentiumov z deklariranim taktom 4 GHz, verjetno najprej pri enojedrnih različicah, nato pa morda še v dvojedrni izvedenki.
Poglavitna prednost novega procesorja pa ni samo v večji zmogljivosti, ki je, resnici na ljubo, le malo višja od predhodnika. Novinec se precej bolje odreže pri porabi energije in s tem povezanim ogrevanjem. To je opazno že na prvi pogled (oz. uho). V primerjavi s predhodnikom se ventilator v povprečju vrti počasneje. Osnovna plošča namreč hitrost vrtenja prilagaja temperaturi procesorja in izkaže se, da je tudi takrat, ko je računalnik dlje časa obremenjen s polno zmogljivostjo, novi ekstremist hladnejši od predhodnika. Resnici na ljubo na tem področju Intel še ni dosegel AMDjevih procesorjev, a je naredil korak v pravo smer. Vse torej kaže, da Intel s prehodom na 65 nm ni pohitel na vrat na nos in se je tako izognil težavam, ki jih je povzročil nekoliko nedodelan prehod na 90 nm.
Intel Pentium EE 955 kaže, da je podjetje premostilo težave z obstoječo arhitekturo in da mu bo z novo tehnologijo izdelave uspelo iztisniti še nekaj megahercev več iz svoje arhitekture. Procesor je v tem trenutku najmanj primerljiv z vsem, kar ponuja AMD, ponuja pa tudi nekaj zanimivih novosti, kot je podpora virtualizaciji. Njegovo sedenje na prestolu bo verjetno kratkega veka, saj tako AMD kot tudi Intel že napovedujeta še zmogljivejše različice svojih izdelkov. Dober vtis kazi tudi cena, a resnici na ljubo ekstremne različice Intelovih Pentiumov in z njimi primerljivi AMDjevi Athloni FX niso bili nikoli poceni. S predstavitvijo preostanka družine 900 in nato še z enojedrnimi procesorji s 65 nm pa bo imelo podjetje dovolj orožja za spopad s konkurentom, ki ga je po tehnološki plati v zadnjih nekaj letih za spoznanje prehitel. Pomlad bo na trgu procesorjev potemtakem zelo zanimiva.
Intel Pentium EE 955
Kaj: Procesor z dvema jedroma, izdelan s 65 nm tehnologijo.
Zahteve: Podnožje 775 na osnovni plošči.
Izdeluje: Intel, www.intel.com.
Prodaja: Asbis, www.asbis.si; Elkotex, www.elkotex.si.
Cena: 299.900 tolarjev.
Za: Zmogljivost v večpredstavnih programih, manjše segrevanje od predhodnika.
Proti: Visoka cena.
Intel D975XBX
Kaj: Osnovna plošča z naborom Intel 975X.
Izdeluje: Intel, www.intel.com.
Prodaja: Asbis, www.asbis.si; Elkotex, www.elkotex.si.
Cena: 69.900 tolarjev.
Za: Podpora najnovejšim 65 nm procesorjem, podpora ATIjevi tehnologiji Crossfire.
Proti: Visoka cena, ne podpira nVidiinih kartic v povezavi SLI.