8-jedrnik brez zavor
Po prenovi namiznih različic procesorjev je napočil še čas za prenovo najzmogljivejših primerkov. Intelova družina procesorjev z oznako Extreme Edition je na trgu že več kot desetletje, a ji uspe vedno znova premakniti mejnike tehnologije še malce dlje. Tokrat preizkušeni 8-jedrnik Intel Core i7-5960X dokazuje, da je čas za novo dimenzijo zmogljivosti.
Procesorji s sredico Haswell-E (primer Core i7-5960X) so precej večji od procesorjev s sredico Haswell (primer Core i7-4770K).
Kot smo pri Intelovem zastavonoši vajeni, ga bomo prepoznali po visoki ceni, saj je v svetu procesorjev že nekakšna tradicija, da najzmogljivejši primerek iz družine Extreme Edition velja okroglo tisoč dolarjev (čez lužo) oziroma skoraj evrskega tisočaka na stari celini (kjer v ceno štejemo tudi DDV). In kaj dobimo za ta denar? Predvsem pošteno velik procesor, ki se lahko pohvali s kar neverjetnimi 20 megabajti super hitrega predpomnilnika in tokrat prvič tudi podporo novemu pomnilniku DDR4. Tehnološko korenito spremenjeno celoto seveda zaokrožuje še nov sistemski nabor Intel X99, ki prinaša predvsem več vmesnikov SATA 6 Gb/s (kar 10 namesto dveh) in podporo vmesniku USB 3.0, ki jo je platforma Extreme Edition iz leta 2011 tako zelo pogrešala. Splošni širitvi prepustnosti pomnilnika je sledila tudi zahteva po večji prepustnosti celotne platforme, zato imajo v primerjavi s prejšnjo generacijo plošče, namenjeno procesorjem s sredico Haswell-E, kar 40 namesto 28 vodil PCI Express 3.0. To v praksi pomeni, da bodo nanje vgrajen grafične kartice (navadno več kot 3) vendarle prišle do izraza pri obdelavi podatkov. »Kopanje« bitcoinov in drugih kriptovalut bo z novo platformo res lahko dobilo znaten pospešek.
Procesor Core i7-5960X Extreme Edition je najzmogljivejši predstavnik nove generacije, na voljo pa bosta tudi dva nekoliko manj zmogljiva in cenejša modela, in sicer Core i7-5820K in Core i7-5930K. Gre za šestjedrnika, ki seveda ne dosegata zmogljivosti Extreme Edition, a sta po zaslugi uporabe nove platforme in pomnilnika DDR4 še vedno znatno hitrejša od prejšnje generacije procesorjev. Zvečanje števila jeder in količine hitrega predpomnilnika ni zahtevalo zgolj fizično večjih procesorjev, temveč se je hkrati povečala tudi njihova poraba energije. Termalna ovojnica novih procesorjev je namreč postavljena pri 140 W, to je 10 W več kot pri prejšnji generaciji kljub znatnim izboljšavam učinkovitosti delovanja. Na tem mestu velja tudi opomniti, da so najzahtevnejši rabi namenjeni procesorji generacije Haswell-E naprodaj brez hladilnih rešitev, Intel pa kupcem priporoča uporabo sistema vodnega hlajenja, saj na trgu ni prav veliko zračnih hladilnikov, ki bi zmogli učinkovito odvajati ustvarjeno toploto.
Novi procesorji prinašajo tudi novo podnožje, imenovano preprosto LGA2011-v3. Zaradi povsem drugačnih tehničnih rešitev in uporabe pomnilnika DDR4 seveda niso združljivi nazaj, zato bodo zahtevali nakup pregrešno dragih osnovnih plošč. Bodo pa slednje naposled le odlično založene z dodatki, pričakujemo lahko celo modele, ki se bodo hvalili s kar 20 priključki SATA za pogone SSD, diske in optične pogone. Mi smo novi procesor preizkusili v navezi z osnovno ploščo Gigabyte X99-Gaming G1 WiFi, ki je, kot razkriva že ime, namenjena predvsem igričarjem, saj ima poleg številnih priključkov kar štiri reže PCI Express x16 za vgradnjo grafičnih kartic.
8 jeder je veliko, 16 niti pa že skoraj nespodobno veliko!
V praksi
In kaj smo ugotovili na praktičnem preizkusu? Procesor je resnično nadvse hiter in se podobno kot avtomobilski motor velike prostornine ne ustraši nobenega izziva. Od kod torej Core i7-5960X črpa svojo hitrost? Osem jeder (in 16 niti) deluje z delovnim taktom 3,0 GHz (v prid obvladovanja porabe), njihova frekvenca pa se ob krajših ali manjših obremenitvah lahko zviša tudi do 3,5 GHz, če procesor ostaja znotraj določenih meja porabe energije. Inženirji so veliko sprememb opravili tudi pod pokrovom, ena najpomembnejših pa se nanaša na hitrost delovanja prvonivojskega pomnilnika L1, ki mora biti bliskovito hiter. Preizkus s programom SiSoftware Sandra pokaže, da je prepustnost predpomnilnika L1 v primeru procesorja Core i7-5960X 1,75 TB/s, to je več kot 50 % več kot pri še donedavnem kralju namiznih procesorjev, modelu Core i7-4790K, oziroma štirikrat bolje kot pri procesorju Core i3-4130, namenjenemu za povprečno rabo. Jasno, da bo procesor v vseh pomnilniško intenzivnih aplikacijah močno prekašal konkurente, še posebej, ko upoštevamo to, da je sparjen z znatno hitrejšim pomnilnikom DDR4. Obdelava videa, fotografij in zvoka ter že omenjeno rudarjenje kriptovalut so njegovi najmočnejši aduti.
V igrah moč procesorja ni prišla do pravega izraza, saj je večina iger omejena z zmogljivostmi grafične kartice (na preizkusu smo uporabili le eno). Uporaba več sočasno vgrajenih grafičnih kartic in višanje ločljivosti (npr. na 4K ali pa uporaba prikaza slike na treh monitorjih) bi tehtnico precej očitneje obrnila v prid osemjedrnika. Kljub temu igre očitno še lep čas ne bodo sposobne izkoristiti vse moči, ki jo novi procesor ponuja, saj jih le malo med njimi izkorišča kaj bistveno več kot dvoje jeder.
Poraba energije je za procesor tega »kalibra« pravzaprav ugodna. Če se je v mirovanju sistem zadovoljil z vsega 60 W energije, je obremenitev vseh osmih procesorskih jeder s testnimi programi porabo dvignila proti meji 200 W. Ob tem je ustvarila tudi precej toplote, zato je bila odločitev za uporabo vodnega hlajenja kar pravšnja. Testni (inženirski) procesor smo poskušali tudi naviti in iz njega iztisniti še večjo zmogljivost, a se je naš poskus končal že pri meji 3,8 GHz (sicer naj bi boljši primerki zmogli tudi okoli 4,5 GHz).
Hitri pomnilnik DDR4
Za računalniško industrijo zelo pomembna inovacija je tudi prihod pomnilnika DDR4. Tega odlikujejo večje delovne frekvence in prepustnost, nova arhitektura procesorjev pa podpira tudi štirikanalno delovanje pomnilnika. Vse skupaj obljublja znatno višje hitrosti delovanja in zmogljivosti pomnilniških modulov ob nižji delovni napetosti. Pomnilnik DDR4 se od pomnilnika DDR3 loči v več pogledih. Za stik s ploščo uporablja 288 nožic (DDR3 in DDR2 pa 240), njihova geometrija je še najbolj različna proti sredini modulov. Standardna napetost se je z referenčnih 1,5 V za pomnilnik DDR3 v primeru pomnilnika DDR4 zmanjšala na 1,2 V, čeprav bomo pri zmogljivejših primerkih uzrli tudi napetost 1,35 V (podobno kot 1,65 V pri navitih modulih DDR3).
Čeprav se je Intel odločil začeti z razmeroma skromnimi 2133 MHz moduli standarda JEDEC (vsaj v primerjavi s frekvencami, ki jih dosega pomnilnik DDR3), je pomnilniška industrija že v naslednjem hipu pokazala, da je rezerv še veliko. Zato smo se v Monitorjevem laboratoriju potrudili in primerjali osnovno in eno najhitrejših različic pomnilnika DDR4. Prvo je zastopal štirikanalni komplet pomnilnika Crucial DDR4-2133, drugo pa Kingston HyperX Predator DDR4-3000, v obeh primerih smo uporabili štiri palčke pomnilnika z zmogljivostjo 4 GB, skupaj torej 16 GB pomnilnika. Crucialovi moduli so ocenjeni na dobrih 200 evrov in so še vedno okoli 50 evrov dražji od 16 GB kompleta pomnilnika DDR3, a to je v tej fazi dostopnosti tehnologije tudi pričakovano. Pomnilniški moduli Kingston HyperX Predator DDR4-3000 izstopajo ne le po svoji črni podobi, temveč tudi po višini – visoki so kar 5,5 cm, predvsem zaradi zelo velikih hladilnih reber. Če upoštevamo, da so moduli nameščeni ob straneh procesorja, je to lahko težava, predvsem kadar bi želeli uporabiti kak velik zračni hladilnik. Impresivna je predvsem delovna frekvenca, ki je s tremi gigaherci praktično med najvišjimi v industriji ob zakasnitvah CL15-16-16-39 2T. Za tak komplet pomnilnika je treba tudi seči globoko v žep, saj prodajalci zanj želijo okoli 350 evrov.
In kaj pravi praktična primerjava? Razlika v prepustnosti se na rovaš višje frekvence giblje okoli 15 odstotkov v prid Kingstonovim modulom, a je pri praktičnem delu z računalnikom manj opazna. Za ponazoritev zgleda, kjer hitrejši pomnilnik prinaša vidnejše rezultate, smo pognali preizkusni program x264 HD Benchmark 5.0, ki skrbi za kodiranje videa v ločljivosti 1080p. Počasnejši pomnilnik (2133 MHz) je dosegel rezultat/hitrost dobrih 88 sličic na sekundo, hitrejši pa je letvico ob taktu 2666 MHz dvignil do 94,6 sličic na sekundo, ob 3 GHz taktu (ta nastavitev navije tudi procesor) pa dosegel hitrost kodiranja kar 108 sličic na sekundo. Tisti, ki mu pridejo take zmogljivosti prav v obliki prihrankov časa, bo vsekakor posegel po dražjem in zmogljivejšem pomnilniku. Po nekajurnem preizkušanju pomnilniških modulov smo tudi ugotovili, da bo bržkone najoptimalnejša frekvenca modulov DDR4 (vsaj v začetku) 2666 MHz (podobno kot je veljalo za DDR3-1333 in DDR-1600).
Naša opazka je tudi, da velja DDR4, čeprav je komaj dobro predstavljen in je te pomnilniške module v Sloveniji dejansko težko kupiti, že precej dozorela tehnologija. Najboljši v industriji sicer že šepetajo o prebijanju meje 4 GHz, kar naj bi bilo le vprašanje časa ... Mi smo z navijanjem dosegli 3,2 GHz. Za razvoj računalništva, tako namiznega kot mobilnega, pa je prihod pomnilnika DDR4 vsekakor zelo dobra novica.
Intel Core i7-5960X
Izdeluje: www.intel.com.
Prodaja: Bolje založene trgovine.
Cena: Približno 1000 evrov.
✓ 8 jeder, količina predpomnilnika, podpora pomnilniku DDR4.
✗ Cena, zahteva zmogljivo (in drago) hladilno rešitev, ki ni priložena.