Adijo, Olympus?
Na teh straneh pogosto pišem o dogajanju v fotografski industriji, predvsem o usihanju, ki ga opažamo v zadnjem desetletju. Poleti so tako pri Olympusu napovedali, da bodo prodali oddelek, ki se ukvarja s fotografijo, torej s kamerami, z objektivi in drugimi dodatki. V začetku januarja pa je novonastalo podjetje, imenovano OM Digital Solutions, objavilo, da je tranzicija končana.
Olympus se torej ne ukvarja več s fotoaparati, čeprav ti ostajajo, v naslednjem letu je celo napovedanih nekaj novosti. Novonastalo podjetje OM ima v lasti znamki Zuiko in OM, znamko Olympus pa bodo v prihodnje le licencirali. Ta namreč ostaja originalnemu podjetju, ki se še vedno ukvarja z optiko, a na bolj dobičkonosnih področjih, denimo v medicini.
Novi večinski lastnik podjetja je japonsko investicijsko podjetje Japan Industrial Partners Inc. (JIP). Zanimivo, da gre za isto podjetje, ki je pred sedmimi leti od Sonyja odkupilo oddelek za prenosnike Vaio. Dolgoročnih načrtov za fotoaparate Olympus niso predstavili, trdijo pa, da se bodo osredotočili na »občutek vrednosti« in da bodo še naprej predstavljali inovativne produkte (poleg fotoaparatov bodo še naprej izdelovali tudi daljnoglede in zvočne snemalnike).
Kaj se bo iz tega izcimilo, seveda ne moremo vedeti, a sumim, da se bomo od Olympusa počasi lahko poslovili. Podobno, kot se je zgodilo s prenosniki Vaio, bodo tudi tu resno premislili, kje se jim izplača ostati in kateri trgi prinašajo le izgubo. Sumim, da je naša regija že dlje časa v zadnji kategoriji.
Že pred leti so ukinili predstavništvo in vse skupaj prepustili distributerjem ter trgovcem, kakšne resne podpore, denimo marketinškega delovanja, ponudbe testnih modelov, že nekaj časa ni več. Lahko, da še ne bodo izginili res prav kmalu, a vseeno ti koraki dajejo občutek, da je podjetje v zatonu. Ostali pa bod vsaj na Japonskem, kjer so tradicionalno zelo močni – denimo z modelom OMD-EM10 Mark 3, ki je bil med najbolje prodajanimi aparati v letu 2020.
Podobno, kot se je zgodilo s prenosniki Vaio, bodo tudi tu resno premislili, kje se jim izplača ostati in kateri trgi prinašajo le izgubo.
Cenovno so aparati Olympus ta hip sicer kar konkurenčni – spletne trgovine imajo kar nekaj akcij, za katere sicer nismo povsem prepričani, ali so povezane z omenjeno novico. Tudi če se zgodi, da podjejte v naslednjih letih povsem izgine iz naših koncev, ni z investicijo v ta sistem nič narobe.
Razlog za to je pri uporabi sistema Micro 4/3, ki sta ga pred desetletjem družno začrtala Olympus in Panasonic. To pomeni, da lahko fotoaparate in objektive obeh uporabljamo navzkrižno. Torej tudi če v tem trenutku kupimo Olympusov aparat, lahko kasneje brez težav z njim uporabljamo Panasonicove aparate in obratno.
Sicer priznam, da se mi zdi škoda, da se fotografski trg tako krči, a popolnoma razumem, da gre za branžo, kjer bo ostalo le še nekaj igralcev. Med ostalimi podjetji sta najbolj nišna Pentax in Ricoh, ki ju pri nas praktično ne najdemo. Med bolj znanimi imeni zna imeti največ težav Nikon, saj ni prisoten na drugih področjih, kot so Sony (različna bela tehnika), Canon (tiskalniki) in Panasonic (video kamere). Trenutno ga sicer podpirajo profesionalni uporabniki pa tudi drugi, ki ostajajo zvesti sistemu.
Mogoče velja omeniti, da so pri Olympusu za poslovne težave krivi tudi sami. Leta 2011 je takratni direktor Michael Woodford razkril določene anomalije v poslovanju, ki so se prelevile v enega največjih poslovnih škandalov na Japonskem. Posledice so bile hude – vrednost podjetja je upadla za 80 odstotkov, večina upravnega odbora je odstopila, aretiranih je bilo 11 direktorjev, menedžerjev in revizorjev, zaprtih je bilo več tovarn, službo je izgubilo 2.700 ljudi.
