Ali lahko panoga fintech zgradi boljše gospodarstvo?

Lani so cene kriptovalut strmoglavile, z njimi pa tudi številni ICO-projekti. Investitorji so se zato pospešeno prestavili v drugo zelo obetajočo in s tehnologijo povezano panogo: fintech. Velika fintech podjetja postajajo še večja, 19 največjih je že preseglo ocenjeno vrednost milijarde ameriških dolarjev. Lahko spremenijo svet?

Finančni sektor se mora ponovno izumiti, pogosto slišimo iz ust govorcev na konferencah iz finančnega pa tudi tehnološkega sveta. Na sceno stopajo fintech podjetja, ki počno prav to, ponovno izumljajo finančni sektor na način, da gradijo družbena podjetja, ki ob pomoči tehnologije odpirajo nove trge in pridobivajo nove stranke. Fintech podjetja se nahajajo na presečišču financ ter tehnologije in si prizadevajo izboljšati ter avtomatizirati rabo finančnih storitev. Spremembe se odvijajo pred našimi očmi.

Vzpon prikladnih mobilnih bančnih aplikacij, kakršni sta Venmo in Zelle, je že dosegel tako raven prepoznavnosti, da se o njiju pogovarjajo igralci v filmih in TV-serijah. Vse več podjetij uvaja robotske svetovalce v poslovanje, saj z njimi nadomeščajo del ljudi v klicnih centrih – na pogosta in bolj enostavna vprašanja namreč lahko skupek strojne in programske opreme že danes zelo suvereno odgovarja. Vedno več fintech podjetij se podaja v prostor, kjer sta se bankam cedila med in mleko – na področje posojil. S tem, ko omogočajo storitve izposoje denarja med ljudmi ter kampanje skupinskega financiranja, so bankam odrezala glavni vir prihodkov. Mimogrede, tudi kriptovalute so, poleg vsega prej naštetega, inovacija iz fintech sveta.

Fintech: bančništvo za vse

Velike vlagatelje še posebej zanima potencial fintech podjetij, ki si prizadevajo za izboljšanje finančne vključenosti in kakovosti življenja podcenjenih skupnosti po vsem svetu. Od ponudnikov solarnih izdelkov za gospodinjstva v odročnih vaseh in skritih kotičkih Podsaharske Afrike do zagonskega kapitala za mala podjetja, ki si ne morejo privoščiti dragega zavarovanja (velja predvsem za ZDA). Panoga fintech tako odpira vrata in priložnosti za tiste, ki so bili do zdaj izključeni iz finančnega sistema. Povedano drugače – fintech podjetja vsekakor imajo potencial, da oživijo gospodarsko aktivnost in poskrbijo za napredek družbe, in zato so tudi tako priljubljena med vlagatelji. Ti so lani glede na raziskavo podjetja Accenture v panogo fintech prelili kar 55 milijard ameriških dolarjev sredstev oziroma še enkrat več kot leto pred tem.

Napredek fintech podjetij je mogoč na račun podatkov in učinkovitosti. Platforme uporabljajo alternativne podatkovne vire, kot so računi za storitve in napovedne informacije, prek katerih razumejo finančno življenje svojih strank in ocenijo njihovo sposobnost odplačevanja. Na podlagi teh podatkov lahko ustvarijo izdelke, prilagojene n(jih)ovim strankam. Lep primer je najem posojila na podlagi denarnega toka namesto zavarovanja kredita. To posojilojemalcem omogoča, da tudi brez večjega premoženja ali lastnine, kot je dom ali zemljišče, dobijo posojilo. Zgovoren primer so številni mezdni delavci, ki živijo »od plače do plače«, oziroma ljudje, ki opravljajo priložnostna dela in prejemajo plačilo po urni postavki. Takih primerov je ogromno po vsem svetu, tudi v na videz finančno razvitih ZDA. In ker se učinkovitost izboljšuje skladno s tehnološkim napredkom, se stroški delovanja znižujejo, zato si fintech platforme lahko privoščijo in dosežejo stranke, ki potrebujejo majhna posojila – nekaj, kar tradicionalne banke zlepa ne bi/bodo storile.

Ni vse zlato, kar se sveti

Hitro širjenje ugodnih posojilodajalcev pa je privabilo tudi prevarante. Žal isti podatki in tehnološki napredek, ki prispevajo k učinkovitosti in omogočajo vključitev novih strank, lahko hkrati omogočajo njihovo izkoriščanje. Prevarantski posojilodajalci lahko merijo na večje, pogosto finančno manj zdrave skupine ter jim zagotavljajo enostaven dostop do kapitala, a ta je na voljo z veliko obveznostmi, kot so skrite pristojbine in visoke obrestne mere. Vse to pa lahko vodi v nov cikel prezadolženosti prebivalstva. Previdnost torej tudi v fintech svetu ne bo odveč.

Skupnosti ljudi z nizkimi dohodki morajo usvojiti vsaj osnovno finančno pismenost. To izobraževanje lahko izvajajo bodisi aktivisti bodisi javni zavodi. Na drugi strani pa družba potrebuje fintech podjetnike, ki bodo svoje platforme gradili z mislimi na varovanje potrošnikov/uporabnikov in skladno z vrednotami o odgovornem ravnanju. Ne nazadnje je to njihova (globalna) priložnost. Razmišljanje v smeri nudenja ugodnih finančnih storitev kar se da širokim skupnostim namesto zasledovanja čim hitrejše povrnitve naložbe se lahko bogato obrestuje. Ali kot pravi slovenski pregovor: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.