Ali Microsoft res potrebuje svoj brskalnik?
Microsoft si na vse mogoče načine prizadeva obdržati tistih nekaj uporabnikov, ki za brskanje po spletu uporabljajo Edge, hkrati pa si zelo močno želi, da bi med zveste uporabnike privabil še koga. Poskuša celo z obup(a)no potezo oglaševanja Edgea, ki se sproži, ko zaženemo namestitev brskalnika Chrome ali Firefox. Bitka za brskalnike se zdi že davno izgubljena, zakaj se torej Microsoft še vedno bori?
Edge je povsem spodoben brskalnik. Moderen, hiter, varen, prijazen do prenosnikovega akumulatorja in podpira vtičnike. Microsoft je celo poskrbel, da so najbolj priljubljeni dodatki konkurenčnih brskalnikov na voljo tudi za Edge. A za vse to mnogim ni mar, uporabniki ob prvem zagonu računalnika z Okni refleksno namestimo Chrome ali redkeje Firefox. Obrabljena šala je, da je Edge zelo dober brskalnik – za prenos brskalnika Chrome z Googlovih strežnikov.
Spletni brskalnik je za uporabnika ključno spletno orodje. Njegova izbira je osebna. Ko ga uporabnik enkrat izbere, se nanj navadi, ga razume in mu zaupa. Odkar se nastavitve brskalnikov sinhronizirajo med računalniki in mobilnimi napravami, je brskalnik še podaljšek telefona, kjer je uporaba vgrajenega oziroma privzetega brskalnika skoraj samoumevna in zato še toliko bolj trajna.
Za tehnološko podjetje pa je brskalnik veliko več kot le orodje. Še pred nekaj leti veljalo, da proizvajalec z operacijskim sistemom, ki teče na napravi, finančno in tehnološko obvladuje tudi ključne programe, ki jih uporabniki tam uporabljajo. To pravilo je najbolje izkoristil prav Microsoft, ki je z Okni obvladoval zajeten delež industrije programske opreme. Monopol operacijskega sistema je začel razpadati s pojavim »druge« naprave – pametnega telefona. Telefon je hitro postal prva uporabnikova naprava in postalo je jasno, da se dogajajo velike spremembe. Tržni deleži velikih so se zamajali, poti nazaj ni bilo več.
In ko je Microsoft po mnogih nadgradnjah končno ugotovil, da je Internet Explorer nemogoče pripeljati v 21. stoletje, saj njegova zastarela tehnološka zasnova ne omogoča hitrosti in varnosti, ki jo diktirata tekmeca, je predstavil nov brskalnik – Edge. A če je Internet Explorer še leta 2003 kraljeval z neverjetnimi 95 odstotki tržnega deleža, danes 60 odstotkov spletnih strani prikaže Chrome, Safari 15, Internet Explorer tri (kar je le malo manj kot Firefox), Edge pa le dva odstotka.
Chromu tržni delež še vedno počasi raste, Safari je privzeti brskalnik na jabolčnih telefonih in računalnikih, njegov tržni delež kaže priljubljenost Applovih naprav. Čeprav je Mozilla pred meseci izdala novo, res vrhunsko različico Firefoxa, ki je prava starosta spletih brskalnikov, in navdušila ozek krog tehnoloških navdušencev in borcev za svoboden splet, ima vsak mesec manj uporabnikov. Googlov brskalnik je nesporen kralj, vsi ostali le capljajo v njegovi senci.
Si lahko predstavljamo prihodnost Microsofta brez mobilnih telefonov, brez lastnega brskalnika in v neki oddaljeni prihodnosti celo brez Oken?
In vendar Microsoft vztraja, želi si ponovno vzpostaviti stanje, ko so uporabniki moder E enačili z internetom. Manj zahtevni uporabniki, ki jih je še vedno velika večina, so v Oknih pač uporabljali brskalnik, ki je bil privzeto nameščen. Internet Explorer takrat ni bil edini in ne najboljši, a je bil dovolj dober in ljudem ni bilo mar. Danes jim očitno je. Tako kot so obupali nad Windows Phonom, bi Microsoft lahko počasi obupal tudi nad lastnik brskalnikom, saj se zdi, da je ves trud zaman.
Si lahko predstavljamo prihodnost Microsofta brez mobilnih telefonov, brez lastnega brskalnika in v neki oddaljeni prihodnosti celo brez Oken? Domači uporabniki bodo rekli nikakor – saj potem Microsofta sploh ne potrebujemo več! A poslovni uporabniki vedo, da eno največjih podjetij res še ne bo šlo v pozabo. V večini podjetij kraljujejo osebni računalniki z Okni, strežniki za pošto, podatkovne zbirke in še marsikaj z Microsoftovega dolgega seznama izdelkov. Celo Internet Explorer se še marsikje uporablja. A vse to so ostanki preteklosti. Microsoftovo delnico žene v nebo le oblak. Office 365 je po letih marketinških vlaganj končno prišel v zavest ljudi in podjetja tako ali drugače prehajajo nanj. Googlu s svojo oblačno Pisarno v poslovnem svetu v resnici ni uspelo, zato Microsoft Office popolnoma dominira. Tudi drugi del Microsoftova oblačne zgodbe, Azure, se skokovito razvija in celo krade Amazonov tržni delež. Delnica strmo raste, že davno je presegla vrednost, ki jo je imela v času dominacije nad tržiščem domačih računalnikov in spleta.
Microsoft lastnega brskalnika ne potrebuje. Tako kot ne potrebuje lastnega telefona, celo Oken in PC v resnici ne. Njegova prihodnost je v oblaku. A v preteklosti so pokazali, da se ne predajo zlahka, in občasno jim preobrat celo uspe. Verjamem, da se bo Microsoft še kar nekaj časa trudil, Okna in Edge še naprej izboljševal. Zakaj tudi ne – ne nazadnje bo tako dlje obdržal kupce Oken in majhen delež uporabnikov brskalnikov. Mogoče pa se bo vztrajnost celo izplačala – nič namreč ni večno, tudi Google in Chrome ne.