Alibaba in razbojnik
Alibaba je eno največjih podjetij na svetu, njen ustanovitelj Jack Ma, ki ima pod palcem več kot 60 milijard ameriških dolarjev, pa najbogatejši Kitajec na svetu. Kako je reven deček postal eden najbogatejših ljudi na svetu? Z željo po znanju angleščine.
Leta 1964 se je v majhnem kitajskem mestu Hangčou rodil Yun Ma. Državi je vladala nacionalistična stranka CNP in večina industrije je bila pod njenim nadzorom. Ko je oblast prevzela komunistična partija CPC, je bila družina Yun Maja v strahu, saj je očeta zaposlila prejšnja vlada. Kot otrok je Yun Ma živel s socialno fobijo. Pretirani strah si je lajšal z učenjem angleščine. Bil je velik oboževalec ameriškega pisatelja Marka Twaina, zato je vsako priložnost izkoristil, da je svoje znanje tujega jezika nadgradil. Pri 12 letih je prišel na idejo, ki mu je zaznamovala življenje.
Med prežanjem na turiste je Jack Ma spoznal dolgoletnega prijatelja in njegovo družino, ki mu je pomagala pri prvih korakih v svet.
Konec sedemdesetih se je Kitajska odprla turistom in Jack se je vsako jutro ob petih usedel na kolo ter odpeljal do mestnega hotela 40 minut stran. Ves dan je preždel pred njim in čakal na angleško govoreče turiste. Zanje je imel pripravljeno prav posebno ponudbo, v zameno za lekcije jezika jih je vodil po okolici mesta ter bližnjega jezera West Lake. Pred hotelom je čakal tako v lepem kot slabem vremenu, v dežju in snegu, teden za tednom, leto za letom. Nekega dne je tam spoznal avstralsko družino in se spoprijateljil z njihovim sinom. Yun Ma in David Morley sta bila prijatelja več kot tri desetletja.
Ma je med obiskom Avstralije prvič na lastni koži občutil razlike med zahodnim svetom in domovino.
Davidov oče Ken Morley je bil nad kitajskim dečkom, ki je govoril angleško, navdušen. Leta 1985 je družina Morley Yun Maja vzela s sabo v Avstralijo. To je bilo njegovo prvo potovanje iz Kitajske in njenega režima. Yun Ma je bil osupel. Čeprav so med njegovim obiskom počeli dokaj običajne stvari, kot je bil obisk živalskega vrta Taronga Zoo, se Yun Ma ni mogel načuditi načinu življenja v Avstraliji v primerjavi s standardom v njegovi domovini. Vezi z družino Morey so po obisku v Avstraliji postale še trdnejše, Ken Morley, napol upokojeni elektroinženir, je vsako leto obiskal Kitajsko in pomagal na šoli, kjer je Ma učil angleščino. Ken je Maju prispeval delež celo, ko je ta kupil prvo stanovanje v Hangčouju.
Ma je ob vpisu na univerzo angleščino obvladal, a je zaradi matematike na sprejemnih izpitih dvakrat pogorel. Na koncu se mu je uspelo vpisati na pedagoško fakulteto, najmanj ugledno študijsko ustanovo v mestu. Študij je končal leta 1988 in se zaposlil kot učitelj angleščine. Leta 1995 je na potovanju v Seattle prvič videl internet. Prepoznal ga je kot tehnologijo, ki bo zaznamovala svet prihodnosti. Še isto leto je ustanovil podjetje China Yellow Pages, pri čemer je porabil vse svoje prihranke. Ken Morley ni prispeval ničesar, saj je kot privrženec komunizma sovražil kapitalizem. Ta zamujena priložnost družine Morley je rodila znamenito anekdoto, po kateri je simpatizer komunizma postal krušni oče enemu največjih kapitalistov sodobnega sveta.
Majevo podjetje je imelo na začetku veliko težavo, bilo je internetno podjetje brez dostopa do interneta. Čeprav interneta v mestu Hangčou ni bilo, Ma ni vrgel puške v koruzo. Prijatelje in znance je prepričal o svetli prihodnosti tehnologije, da so ga najeli za izdelavo svojih spletnih strani. V resnici je njihove materiale zgolj prevedel v angleščino ter jih poslal v Seattle, kjer so izdelali dejanske spletne strani. Resnični razvijalci so mu pošiljali le zaslonske slike projektov, da jih je Ma lahko pokazal strankam. Dejstvo, da je brez interneta lahko drago prodajal spletne strani, govori o njegovi prepričljivosti, ki ga je spremljala ves čas kariere.
Investicijska družba Goldman Sachs je bila na zahodu edina, ki je bila pripravljena vložiti v Majevo vizijo brez pravega poslovnega načrta.
Leta 1999 je Ma ustanovil Alibaba Group, poslovno spletno prodajalno B2B. Samozavesti mu ni manjkalo, lokalnemu novinarju je rekel, da ne želijo postati največji na Kitajskem, ampak številka ena na svetu. Od prvega prodajalca je pokupil vso njegovo robo, da bi dokazal, kako zadeva deluje. Dodaten kapital je želel pridobiti od investitorjev iz Kalifornije, a ti so zahtevali izdelan poslovni načrt. Večina mu je hrbet obrnila že, ko jim je Ma razložil svoj življenjski moto – če načrtuješ izgubiš, če ne načrtuješ, nimaš česa izgubiti. S karizmo in svojimi prepričevalnimi sposobnostmi mu je vseeno uspelo iztržiti pet milijonov ameriških dolarjev. Prispeval jih je zaposleni investicijske družbe Goldman Sachs, ki je bil zadolžen za kitajski trg. Dodatnih 20 milijonov je Ma dobil od direktorja japonske družbe Softbank, Masajošija Sona. Ko je Alibaba prišla leta 2014 na borzo, je bilo Masajošijevih 20 milijonov vrednih 60 milijard in tako postalo njegova najuspešnejša naložba.
Spletno trgovino Taobao je Ma splavil kot odgovor ameriškemu pohodu na kitajski trg.
Leta 2003 je Ma, čeprav del podjetja B2B še ni prinašal dobička, splavil spletno trgovino, naravnano na končne potrošnike. Imenoval jo je Taobao. Poteza je bila odgovor na prihod ameriškega velikana eBay na kitajski trg. Američani so kupili lokalno spletno trgovino EachNet in se podali v eno največjih polomij v svoji zgodovini. Zahodnjaki preprosto niso razumeli kitajske mentalitete, hkrati pa so želeli upravljati sestrsko podjetje iz varnega zavetja na tisoče kilometrov stran. Taobao se je izkazal za zadetek v polno, eBay je leta 2006 priznal poraz in se umaknil s kitajskega tržišča. To je ostalo na razpolago Maju, da je počel z njim, kar mu je srce poželelo. Yahoo, ki ga je ustanovil rojeni Tajvanec Jerry Yang, je poskusil z drugačnim pristopom. Pod vodstvom Marisse Mayer je leta 2005 v Alibabo vložil milijardo ameriških dolarjev v gotovini in 700 milijonov USD kot delež v hčerinskem podjetju Yahoo! China. Kulturne razlike in slaba komunikacija niso obrodile sadov, tako da je Alibaba svoj delež kasneje odkupil nazaj.
Danes je Majevo podjetje eno največjih na svetu, milijarde služi s spletno prodajo, z logistiko in s financami. Vsako stranico železnega trikotnika Ma obvladuje po svoje. Spletna prodaja se tako razlikuje od Amazona, saj Taobao in Tmall nimata lastnih zalog in sta zgolj platformi, na katerih svoje blago ponujajo drugi prodajalci. Prodajalce prepričata z ogromno bazo uporabnikov in s ceno. Uporaba platform je popolnoma brezplačna, Alibaba služi zgolj s prodajanjem oglasov in promocijo bogatejših trgovcev. Pomemben del posla je logistika, v kateri Alibaba posredno zaposluje od dva do tri milijone kurirjev, ki poskrbijo, da vse teče kot namazano. Dokaz je dogodek Singles Day leta 2015, ko so pri skupini Alibaba uspešno izvedli in dostavili 467 milijonov naročil.
Jack Ma je postal najbogatejši Kitajec brez posebnega znanja ali nadarjenosti, a z veliko volje in vseskozi odprtimi očmi.
Zadnji steber Majevega kraljestva so finance. Jack je ob hitri rasti spletne prodaje potreboval hitro in neopazno plačevanje, kakršnega tradicionalne banke na Kitajskem niso bile sposobne zagotavljati. Po vzoru ameriškega Paypala si je omislil storitev Alipay, ki sredstva varno prenese do prodajalca šele, ko je kupec potrdil, da je naročilo prejel in je z njim vse v redu. Storitev je s 778 milijardami USD leta 2014 trikratno presegla svojo ameriško vzornico. Vse našteto je Jack Ma dosegel z zagnanostjo, s trmo in z intuicijo. Ni bil uspešen v šoli niti pri kasnejšem iskanju službe. Ko se je prijavil za delo v novoodprti restavraciji hitre prehrane KFC, je bil med 24 kandidati edini, ki ni bil sprejet. Z računalniki ne zna delati, ima jih za brskanje po spletu in osnovno komunikacijo prek elektronske pošte. Kljub naštetemu Ma vodi eno največjih tehnoloških podjetij na svetu. Priznava, da šole dajejo znanje, a pravi, da posel zahteva modrost. Po svetu je treba hoditi z odprtimi očmi in prepoznati priložnost, ko se ta pojavi. Jack Ma je svoje podjetje poimenoval po liku iz pravljic Tisoč in ena noč, kjer je bil Ali Baba reven mizar, ki je našel zaklad.
