Alternativi pomočniki

S prihodom pisarniških pomočnikov Copilot in Gemini se spontano poraja vprašanje, ali so to najboljše možnosti za uporabo generativne umetne inteligence v pisarniških programih, kot je Microsoftova ali Googlova pisarna. Kajti poti, ki vodijo k ustvarjanju, popravljanju ali analizi vsebin, pripravljenih z generativno umetno inteligenco, je več in vsak dan pravzaprav srečujemo nova orodja ali izboljšave obstoječih, ki hitro, a običajno bistveno spreminjajo mejo tega, kar je mogoče in uporabno.

Prva med alternativami je pravzaprav vsem znana storitev ChatGPT. Zlasti ko gre za generiranje besedil, ki jih nato uporabimo v Wordu ali Docsih, je ChatGPT kompetentna, ta hip morda celo najboljša možnost ustvarjanja novih vsebin. Jezikovni model je tu najbolj dovršen, sploh pa že v tem trenutku podpira slovenščino, kar bo za mnoge odločilni dejavnik. Kogar zanima samo generiranje besedil iz javne zbirke znanja, ta hip še vedno dobi največ s ChatGPT.

Toda tudi ChatGPT ni vsemogoč. To se že nekoliko bolj vidi pri generaciji predstavitev (Powerpoint). Neposredno ChatGPT tega (še) ne more, lahko pa si pomagamo z generiranjem in ročnim kopiranjem besedil za posamezne »slajde«, kar pa sicer pomeni precej ročnega dela. ChatGPT sicer omogoča uporabo namenskih GPT, ki znajo ob pomoči tretjih ponudnikov tudi ustvariti prav spodobne predstavitve, a je ta pot lahko sporna, ko gre za varnost in zaupnost podatkov, zaradi različnih vpletenih strani. O tem malce kasneje.

Še bolj pa je očitna razlika v pristopu, če primerjamo Copilota za Excel in možnosti v ChatGPT. Trenutne rešitve, ki jih ponuja OpenAI, so zanimive le s stališča analize podatkov v Excelu ali pa priprave predlogov za formule. ChatGPT naredi le del tega, kar zna Copilot za Excel. Sploh pa, ko želimo delati vrtilne table, grafe, je Microsoftova pot integracije precej boljša.

ChatGP seveda lahko uporabljamo tudi z Google Workplaceom in tam dostopnimi orodji, tako z »ročno« metodo kopiranja podatkov, obstajajo pa tudi razni plugin za posamezne programe, ki počnejo podobno kot ustrezniki za Microsoftovo okolje. Vsi pomisleki in omejitve, ki smo jih našteli za Google, so prisotni tudi tu.

Ključnega pomena pri odločitvi za rabo ChatGPT v te namene sta zaupnost in varnost podatkov. Ko umetni inteligenci posredujemo lastne dokumente (denimo poslovne), tvegamo, da bodo ti uporabljeni v algoritmih za nadaljnje učenje, s tem pa v javnost posredovani relevantni deli vsebin, ki ne sodijo v javnost. OpenAI podaja jamstva (predvsem pri plačljivi storitvi), vendar če ob tem uporabimo namenske GP ali plugin, ne moremo biti povsem prepričani, da česa kdo od vpletenih ne uporablja tudi v druge namene. Merila, pravila in orodja za preverjanje so ta hip šele v nastajanju. Povečana previdnost tu ni odveč.

V primeru Microsoftovih in Googlovih pomočnikov oba ponudnika zagotavljata, da so tako deljeni zaupni dokumenti bolj na varnem in skladni s poslovnimi politikami varovanja podatkov v podjetjih. A resnici na ljubo, te storitve so še tako nove, da manjka potrditev v praksi. Nedavna odločitev ameriške vlade, da omeji uporabo Copilota za svoje uslužbence, daje vedeti, da ni vse tako, kot je javno zagotovljeno. Res pa je, da ni jasno, za katere Copilote (Pro, 365 ...) to velja in ali gre samo za brezplačne ali tudi plačljive storitve.

Do nadaljnjega torej svetujemo previdnost in spremljanje dogajanja, kar bomo seveda počeli tudi v Monitorju. Začrtana smer (Microsoft: dokumenti v OneDrivu; Google: dokumenti v Google Drivu) pa je sicer pravilna in obeta, da bo to na koncu nastavljeno tako, kot pričakuje javnost.

ChatGPT seveda še zdaleč ni edina alternativa za Copilot in Gemini v pisarniškem okolju. Trenutno stanje razvoja na področju generativne umetne inteligence kaže na to, da znajo nekateri manjši ponudniki pogosto prekašati to, kar znajo ponuditi Microsoft, Google, OpenAI in drugi velikani. Majhnost omogoča agilnost, tako da smo lahko včasih zelo prijetno presenečeni.

Tak primer je storitev CustomGPT, ki omogoča v osnovi pripravo svojih chatbotov, a je njena uporabnost še precej večja. Zna namreč prebrati cel niz dokumentov (preizkusili smo tja do 1.000 dokumentov) in na podlagi teh podajati odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na vsebino v njih. Ker se omejimo na samo določeno vsebinsko področje, so odgovori umetne inteligence precej bolj pravilni in z bistveno manj halucinacijami. V času testa nam podobno kakovostnih rezultatov ni uspelo poustvariti v Microsoftovih ali Googlovih orodjih. Naj še dodamo, da povsem lepo deluje v slovenskem jeziku in zna odgovore dati v poljubnem ciljnem jeziku ne gleda na to, v katerem jeziku so napisani osnovni dokumenti.

Drug tak primer je program za ustvarjanje dokumentov, predstavitev in celo spletnih strani Gamma.app. Navdušila nas je predvsem sposobnost sinteze vhodnih dokumentov, ki jih nato Gamma spremeni v povsem uporabne predstavitve. Te lahko ustvari tudi na podlagi ročno vpisanih ukazov in napotkov. Ne samo to, določamo lahko ciljno skupino slušateljev, ton in jezik. Slovenščina ta hip še ni neposredno podprta (je pa, recimo, srbski jezik), se pa da program pretentati, da besedila vseeno prevede ali ustvari v slovenščini.

Ključna funkcija, ki jo ta hip ne poznata niti pomočnika za Microsoft Powerpoint, kaj šele Google Slides, je zmožnost urejanja posameznega »slajda« ob pomoči umetne inteligence. Zahtevamo lahko spremembo predstavitve, povzetek, razširitev vsebin, dodajanje navedb (iz lastne ali javne zbirke znanja) in podobno. Pomaga celo pri spremembi postavitve in slikovnega gradiva. Gamma je najbrž lep primer tega, v katero smer bodo šli v bodoče vsi predstavitveni programi.

Tovrstnih programov kot sta CustomGPT in Gamma.app, ki večinoma danes za delovanje uporabljajo vmesnike API OpenAI, je ogromno, z različnimi zamislimi uporabe in različno stopnjo zrelosti. Vsak dan se pojavi kak nov program ali novo področje uporabe, kar bomo seveda spremljali. Ta trenutek pa še ni jasno, kolikšno stopnjo varnosti in zanesljivosti tovrstne storitve dejansko zagotavljajo. Ne samo zaupnosti deljenih podatkov, temveč tudi varnosti celotne naložbe. Gre namreč v večini za zagonska podjetja, za katera vemo, da jih večina bodisi hitro ugasne ali pa jih nekdo kupi. Tudi ta vidik je treba skrbno premleti, preden se odločimo za trajnejšo in širšo uporabo.