AMD Ryzen 5000 – rdeča prevlada
Pet let po tem, ko so se podjetju AMD že vidno majala tla pod nogami, se neutrudni procesorski velikan z linijo Ryzen 5000 vrača tja, kjer je bil nazadnje pred desetletjem in pol: na prestol centralnih procesorjev.
Se kdo še spominja leta 2005? Kdor je želel takrat sestaviti spodoben domači računalnik, je posegel po procesorjih AMD Athlon 64, kajti Intelovi konkurenčni Pentiumi 4 so nemarno goltali elektriko in se greli kot hudič. Toda iz nasprotne strani je sledila šolska lekcija v dolgoročnem načrtovanju: z letom 2006 so v Intelu najprej poslali Pentiume na smetišče zgodovine in startali z družino procesorjev Core, leto zatem so uvedli še strategijo »tik tak«, po kateri so izmenično v eni generaciji zamenjali čipovno arhitekturo, v drugi pa proizvodni proces. S to doktrino so AMD dobesedno povozili in ga pahnili v temne čase, kjer je dolgo moral pobirati drobtine, ki so padle z Intelove obložene mize.
A če so nas holivudski filmi česa naučili, se izplača čakati na junaške vrnitve. Medtem ko so se v Intelu samozadovoljno polenili, so v AMD premišljeno načrtovali naskok nazaj v ospredje. Za krmilo je stopila Lisa Su in okoli sebe zbrala skupino visokokakovostnih ter motiviranih strokovnjakov. Prve obrise truda smo lahko videli pred tremi leti ob nastopu prvih procesorjev Ryzen oziroma nove arhitekture Zen. Intel je skozi več kot desetletje popolne prevlade vendarle nabral tolikšno prednost, da je lov nanj trajal kar štiri generacije ryzenov. Šele danes, z arhitekturo Zen 3, ki poganja linijo procesorjev Ryzen 5000, si lahko v AMD naposled čestitajo in zatrdijo, da so večnega tekmeca res posekali na vsej črti.
Testirali smo štiri uvodne primerke družine: Ryzen 5 5600X, Ryzen 7 5800X, Ryzen 9 5900X in Ryzen 9 5950X. Večina jih bo obvezna postavka na nabavnih seznamih komponent v prihodnjem letu.
Vrag je v podrobnostih
Zen 3 je po Zenu, Zenu+ in Zenu 2 četrta inačica arhitekturne zasnove, na kateri so v AMD zastavili svojo vrnitev. Kar pa smo dognali šele zdaj, je dejstvo, da gre dejansko za njeno prvo korenito prevetritev. V podjetju so namreč razkrili, da jo je začrtalo drugo moštvo inženirjev, saj imajo v resnici dve razvojni ekipi za procesorje, ki se izmenjujeta, podobno kot je to za Intel veljalo z njihovo ameriško in izraelsko izpostavo. Spremembe v Zenu 3 na prvi pogled niso tako očitne, saj je edina hitro vidna novost poenostavljena razporeditev jeder. Teh je še vedno po osem na čiplet – gradnik silicija, iz katerih nato glede na konfiguracijo sestavijo čip. Toda kjer je bil v prejšnjih verzijah čiplet nadalje razdeljen še na dva core complexa s po štirimi jedri, te delitve v Zenu 3 ni več. To pomeni, da ima vsako jedro odslej na voljo ves predpomnilnik L3 v čipletu, to je 32 MB, medtem ko ga je imelo prej le polovico.
Toda razlike so v resnici bistveno globlje, kajti druga razvojna ekipa je vzela v roke čisto vsak element procesorja in ga dodobra prevetrila. To pomeni vse od izboljšav v inštrukcijah do dinamike shranjevanja v pomnilnik in optimizacije vejitev (branch prediction). Podrobnosti so mnogo preveč tehnične, da bi se jih lotevali na tem mestu, pomemben pa je rezultat: za okoli petino večja hitrost na urin cikel v primerjavi z Zenom 2, ob hkratni nespremenjeni porabi energije. To je res navdušujoč dosežek! Razlog, da so morali vse sile usmeriti v takšne fine izboljšave, je preprosto v tem, da tokrat niso mogli računati na pomoč proizvodnje. Čipleti z jedri so namreč še vedno napravljeni v istem TSMC 7-nanometrskem procesu (N7) kot prejšnja generacija. Povsem enak kot prej je tudi čiplet z vhodno-izhodnim vezjem, ki ga pripojijo tistim z jedri, da dobijo končni procesor. A kot bomo videli, je prečiščenje vseh kotičkov v vezju poskrbelo tudi za rahel dvig turbo frekvenc.
Pet gigahercev?!
Vstopni Ryzen 5 5600X je šestjedrnik, sledijo osemjedrni Ryzen 7 5800X, dvanajstjedrni Ryzen 9 5900X in na vrhu najmočnejši, šestnajstjedrni Ryzen 9 5950X. Pozornejši bralci bodo takoj opazili, da so v AMD preskočili številko 4000. Tržnike je končno srečala pamet in so se odločili otresti nerodnega, dvoumnega poimenovanja, po katerem so nazivi prenosniških čipov prehitevali oznake generacij. In ker imajo oznako 4000G zase že procesorji Zen 2 za prenosnike, so Zeni 3 za namizne stroje preprosto Ryzeni 5000. Velja tudi opozoriti, da ima posamezen model po novem zgolj eno inačico, namreč tisto s pripono X. Rahlo odvitim različicam brez X je odklenkalo, ker so v podjetju ugotovili, da imajo potem težavo s prodajo dražjih izvedenk.
Osnovni takti gredo od 3.400 do 3.800 megahercev, zato pa se turbo frekvence na posameznem jedru že močno približujejo petim gigahercem in so jih z dobrim hlajenjem pri kakovostnejših primerkih silicija zmožne tudi preseči. Vrhnji trije modeli sicer nosijo nazivno porabo 105 vatov oziroma 142-vatno mejo pri turbo navitju, medtem ko je 5600X varčnejši pri 65 W. Novinci so na startu namenjeni spregi z najnovejšimi matičnimi ploščami s čipovji X570 in B550. Kdor jih želi položiti v tiste s čipovji X470 ali B450, bo moral počakati do prvih mesecev prihodnjega leta, ko predvidoma prispejo posodobitve biosov. Zaradi že poznanega čipleta za komunikacijo tu ni omembe vrednih novosti. Tudi Ryzeni 5000 imajo dvajset stezic PCIe 4.0 za grafične kartice in shrambe podatkov ter so uradno certificirani za pomnilnik DDR4-3200, seveda pa se dobro razumejo tudi z veliko hitrejšim.
Zadnja podrobnost, ki zahteva resno obravnavo, je cena, kajti v AMD so se odločili, da je nastopil trenutek, ko se bodo otresli imidža uvodoma opisanega pobiralca drobtin s tal in si nadeli lepo suknjo, kot se za zmagovalca spodobi. Vsi Ryzeni 5000 so zato okoli petdeset evrov dražji v primerjavi s prejšnjo generacijo. Spričo opisanih pospeškov gre še vedno za občutno boljše čipe, kot so Ryzeni 3000, toda takšna cenovna akrobatika rahlo zaplete situacijo, posebno za kupce s tanjšo denarnico.
Končno prvaki
Testirane primerke smo položili v napravo z matično ploščo Asrock X570 Taichi, s 16 gigabajti rama DDR4-3600, z grafično kartico Radeon RX 5700XT in s Samsungovim SSD 970 EVO Plus. Najbolj impozantna ugotovitev je ta, da v AMD res niso pretiravali, ko so ob najavi Ryzenov 5000 oglaševali za petino večjo hitrost od starejših čipov. Da so to dosegli zgolj in samo skozi miniaturne arhitekturne izboljšave, je inženirski dosežek, ki je v zgodovini mikroprocesorjev posejan presneto na redko. Tehnična podrobnost, ki je skozi testiranje prišla na dan in je vredna omembe, je še tista, da je arhitektura Zen 3 res močno osredotočena na izboljšave v zmogljivosti na urin cikel, kajti tu je doslej ležala še edina Intelova prednost, ki so jo želeli v AMD preseči. Hitrostni pribitki se zato rahlo manjšajo, bolj ko gremo proti 16 izrabljenim jedrom – toda kljub temu je 5950X nesporni hitrostni prvak, ker zmore odlično prilagajati breme na jedrih zadani nalogi.
Intelovi procesorji Core za namizne računalnike, kot sta i5-10600K in i9-10900K, enostavno nimajo več niše, kamor bi se še lahko zatekli. V nekaterih igrah konkurenta še hodita vštric, toda drobni tisk izda, da imajo čipi modrega tabora zaradi slabšega načina proizvodnje občutno večjo porabo in je zato potrebne tudi več pozornosti pri gradnji sistema (beri: hladilniku). Za nameček nič ne kaže, da bi lahko v Intelu položaj kaj kmalu spet obrnili sebi v prid, kajti naslednja generacija procesorjev Core, s kodnim imenom Rocket Lake, ki naj bi prispela marca prihodnje leto, bo še vedno izdelana z zastarelo proizvodnjo.
Ryzeni tako zdaj tekmujejo predvsem sami s seboj. Zaradi podražitve serije 5000 so starejše tritisočke še spodobna možnost za tiste, ki imajo luknjo v denarnici. Posebno to velja za Ryzen 5 3600, saj 5600X s svojimi 350 evri cene zgreši nižji tržni segment. Načelno pa vseeno priporočamo novince, ker so preprosto preveč mamljivi. Ryzen 5 5600X je prvak v razmerju med hitrostjo in ceno ter brez debate prva izbira za tiste, ki sestavljajo zmogljiv igričarski računalnik. Na zgornji strani sta oba Ryzena 9 naravnost strašljivi pošasti za delovne postaje, če smo le pripravljeni »izpljuniti« 750 evrov oziroma dober tisočak. V najbolj čudni situaciji pa je trenutno Ryzen 7 5800X. Čeprav gre zmogljivostno gledano za odličen procesor, je s prek 500 evri cenovno res nerodno postavljen. Naš nasvet je, da je smiselno počakati, da se AMD strezni in njihovo ceno malo spusti.
