Ameriški iPhone

Kaj ko bi iPhone v celoti izdelovali v ZDA?

Steve Jobs je predsedniku Obami na vprašanje, zakaj Apple ne izdeluje telefonov doma, odvrnil, da izdelovalcev na Kitajskem ne najemajo le zaradi tamkajšnje cenejše delovne sile. Kitajska lahko ponudi tudi usposobljene delavce, prilagodljive obrate in dobavitelje delov, ki po Applovem prepričanju lahko stroje, če je treba, zamenjajo hitreje od sorodnih ameriških podjetij.

A pustimo zdaj to ob strani in si predstavljajmo, da bi Apple enega od kitajskih izdelovalcev prepričal, da bi odprl obrat v ZDA, oziroma da bi se ta sam odločil za to. Bi bil uspešen? Apple bi iPhone lahko izdeloval v ZDA in imel dobiček, tako kot so na ameriških tleh narejeni nekateri dragi računalniki Mac, ne da bi bili zato veliko dražji. A ko ta miselni eksperiment razvijemo do konca, sprevidimo, v katerem grmu tiči zajec.

Prvi izračun

Applovi pogodbeniki sestavljajo iPhone v sedmih obratih – šestih kitajskih in enem brazilskem. Koliko bi vplivalo na ceno telefonov, če bi jih izdelovali v ZDA, le da bi Apple sestavne dele naročal po vsem svetu?

Po izračunih podjetja za tržne analize IHS sestavni deli za iPhone 6s Plus, ki ga prodajajo po 749 dolarjev, stanejo okrog 230 dolarjev. Iphone SE, Applov najnovejši model, pa je naprodaj po 399 dolarjev in v IHS ocenjujejo, da je v njem za 156 dolarjev sestavnih delov.

Vgrajevanje teh delov v iPhone po ocenah IHS stane okoli štiri dolarje, po oceni Jasona Dedricka, predavatelja na fakulteti za informatiko univerze Syracuse, pa okoli deset dolarjev. Dedrick meni, da bi sestavljanje v ZDA k celotnim stroškom prištelo dodatnih 30 do 40 dolarjev, deloma zaradi višjih stroškov dela, večinoma pa zaradi dodatnih prevoznih in logističnih stroškov s pošiljanjem delov v ZDA, ne le gotovih izdelkov. To pomeni, da bi bila končna cena iPhona 6s Plus, če bi vsi drugi stroški ostali nespremenjeni, višja za okoli pet odstotkov.

Kakšne ugodnosti bi to prineslo ZDA? Apple pravi, da dobavitelji zaposlujejo več kot 1,6 milijona delavcev. Dokončno sestavljanje telefonov odpade le na majhen odstotek tega števila. Četudi bi torej Applu uspelo prepričati družbo Foxconn ali katerega od drugih dobaviteljev, naj iPhone sestavlja v ZDA, ne da bi s tem preveč okrnil svoj dobiček, to ne bi bilo tako prelomnega pomena, kot si nemara kdo predstavlja.

Drugi izračun

Kaj pa, če bi tudi sestavne dele izdelovali v ZDA?

Skoraj polovica – 346 – od 766 Applovih dobaviteljev (tistih, ki izdelujejo dele za iPhone, iPade in Mace) je na Kitajskem, na Japonskem jih je 126, v ZDA 69 in na Tajvanu 41.

Sprednja stran iPhona je iz močnega Corningovega goriljega stekla. Corning ga izdeluje v obratih v Kentuckyju, Južni Koreji, na Japonskem in Tajvanu. Zaslon na dotik iz tega stekla in računalniški čipi pod njim so med najdražjimi sestavnimi deli telefona. Za iPhone SE stanejo okoli 20 dolarjev, so izračunali v IHS. Drugi večji strošek je procesor v telefonu. Tako v SE kot v 6s gre za čip, ki so ga razvili v Applu, samo proizvodnjo pa sta prevzela zunanja izvajalca, Samsung in tajvansko podjetje TSMC. Celični modem v tipu SE, ki ga je zasnoval Qualcomm, po ocenah IHS stane okoli 15 dolarjev. Pomnilni enoti NAND in DRAM pomenita dodatnih 15 dolarjev, čip za nadzor nad porabo energije stane šest dolarjev in pol, radijski ojačevalec ter oddajnik in sprejemnik pa nadaljnjih slabih 15 dolarjev.

Mnoge od teh čipov izdelujejo pogodbeno, zato je težko natančno vedeti, kje. Global Foundries, pomemben pogodbeni izdelovalec, na primer, izdeluje mikročipe za družbe, kot je Qualcomm, v Nemčiji, Singapuru, New Yorku in Vermontu. Duane Boning, elektroinženir z Massachusetskega tehnološkega instituta, specializiran za proizvodnjo polprevodnikov, meni, da so razlike v stroških med državami pravzaprav majhne, ko gre za proizvodnjo rezin, iz katerih izrezujejo posamezne čipe. »Stroški dela predstavljajo neznaten del v primerjavi z opremo in obrati, v katere je treba vložiti več milijard dolarjev,« je razložil. Kot poudarja Alex King, direktor Instituta za ključne materiale in nekdanji direktor laboratorija Ames ameriškega ministrstva za energijo, tovarne polprevodnikov zastarijo že nekaj let po tem, ko jih postavijo. To pomeni, da se z vsako novo generacijo polprevodnikov odpre možnost za postavitev obrata polprevodnikov nekje drugje na svetu, tudi v ZDA, je povedal. Stroji za te obrate pravzaprav večinoma še vedno nastajajo v ameriških tovarnah.

Bi bilo to mogoče izpeljati gospodarno za različne čipe in druge sestavne dele v iPhonu? Dedrick in kolegi ocenjujejo, da bi proizvodnja sestavnih delov za iPhone v ZDA napravo podražila za 30 do 40 dolarjev. Ameriške tovarne vsaj na začetku ne bi bile konkurenčne pri večini teh izdelkov in bi izdelovale majhne količine, tako da bi bila razlika v primerjavi z Azijo še večja, je poudaril Dedrick. Kljub temu si upa napovedati, da bi po tem scenariju telefon stal največ sto dolarjev več, če bi surovine za sestavne dele kupovali na svetovnih trgih.

Tretji izračun

Če želimo povsem razumeti pomen trgovine v visoko tehnološkem gospodarstvu, si moramo zamisliti scenarij, ki še presega to, kar predlagata kandidata: kaj če bi Apple skušal izdelati iPhone iz »ameriških atomov«, tako da ZDA pri potrebnih surovinah sploh ne bi bile odvisne od tujih držav?

King iz laboratorija Ames pravi, da je v iPhonu okoli 75 elementov – dve tretjini periodnega sistema. Že sami zunanji deli iPhona – ki so iz aluminija in stekla – so dodobra odvisni od materialov, ki jih ni mogoče nabaviti v ZDA. Aluminij pridobivajo iz boksita, takih rudnikov pa v ZDA ni.

Elemente, znane kot redke kovine (katerih pridobivanje je zelo zahtevno), bi morali uvažati predvsem s Kitajskega, saj ta država zagotavlja okoli 85 odstotkov svetovne ponudbe. Eden teh elementov, hafnij, je nujen za tranzistorje v iPhonu. Neodim potrebujejo za magnete v telefonu, na primer tistega v motorju, ki omogoča vibriranje telefona, in tista v mikrofonu in zvočniku. Lantan, ki tudi sodi med redke kovine, je vgrajen v leče kamere.

Z drugimi besedami, ni tehničnega izdelka, ki bi ga lahko od rudnika do končnega sestavljanja izdelali v eni državi, pravi David Abraham, avtor nove knjige o redkih kovinah, The Elements of Power (Elementi moči). iPhone je simbol ameriške bistroumnosti in spretnosti, a tudi živ zgled, kako deluje globalno gospodarstvo.

Copyright 2016 Technology Review, distribucija Tribune Content Agency