Analiza pa taka
Merjenje obiska spletnih strani postaja iz dneva v dan pomembnejša, žal pa tudi vse bolj zapletena prvina spletne navzočnosti. Razumevanje navad in potreb obiskovalcev je za vse več spletišč ključno in odloča o nadaljnji usodi in investicijah vanje.
Zgodovinsko gledano, je spletna statistika in analiza z nami že od prvih spletnih strežnikov. Ker ti vsi po vrsti vodijo precej podroben dnevnik (log) o vsaki transakciji, ki jo opravijo, je bilo mogoče že od rojstva spleta opravljati najrazličnejše analize navad obiskovalcev. Prav podrobnejša informacija o tem, kdo in kdaj nas obiskuje, je v prvih dnevih spleta marsikoga prepričala, da se je poizkusil tudi v tem mediju. Potem pa so na žalost sledila dolga leta zamegljevanja dejstev. Tudi spletno statistiko je, tako kot večino njih, mogoče tolmačiti na najrazličnejše načine in s tem prikrivati dejstva, ki za določen cilj niso ustrezna, poudarjati pa malenkosti, ki v skupni sliki ne igrajo pomembnejše vloge. Na srečo se zadnje čase zaradi velike angažiranosti velikanov spletne in tudi računalniške industrije nasploh stvari precej hitro postavljajo na pravo mesto.
Slovarček izrazov
Razprava o spletni analizi sploh ni mogoča, če se najprej vsaj v grobem ne seznanimo s ključnimi izrazi in njihovim pomenom. Vse skupaj se začne z zadetkom (hit), ki je prvinska in hkrati ena najbolj zavajajočih meritev spletnega obiska. Zadetek je neposredna posledica strežnikovega dnevnika, v katerem se - kot smo že omenili - vpiše vsaka spletna transakcija. Ta pa se zgodi za celo vrsto spletnih elementov, ki sestavljajo tipično stran, saj stran praviloma vsebuje kar nekaj slik, sloge CSS, skriptno kodo JS in še cel kup dodatnih datotek. Vsaka izmed teh datotek bo povzročila zadetek in to ob vsakem dostopu. Število zadetkov na določeno časovno enoto se še danes uporablja kot merilo priljubljenosti določenega spletišča, a žal je ta podatek za kakršnokoli kakovostno meritev ali primerjavo povsem neuporaben.
Naslednja nekoliko uporabnejša meritev je število ogledanih strani (page views). Ta iz zadetkov izlušči vse "pleve" dodatnih datotek in ohrani le zadetke, ki so za določeno spletišče označevalci strani. Vendar so sprva okvirji (frames), danes pa asinhroni zahtevki (Ajax) tudi statistiko postreženih strani izkrivili, še posebej, če se opiramo zgolj na strežniške dnevnike.
Zadnje čase je ena najpomembnejših meritev število obiskov (visits). Obisk, ali tudi seja (session), obsega več zaporedoma obiskanih strani, ki vse po vrsti pripadajo istemu odjemalcu, med posameznimi obiskanimi stranmi pa ne mine preveč časa. Tipično mora isti odjemalec obiskati novo stran najpozneje po 30 minutah, če ne, se že šteje za nov obisk. Težava je žal v tem, da je zaradi narave spletnega protokola (HTTP je brez stanja, stateless) težko ugotoviti, ali je odjemalec med različnimi obiskanimi stranmi res isti. Zato se uporabljajo različne tehnike, med njimi pa je najpogostejša raba piškotov (cookies). Število obiskov je v spletni analitiki še bolj razdrobljeno, npr. med enolične (unique) obiskovalce, nove (new) obiskovalce in povratnike (repeat). Vse to drobljenje ima smisel le v povezavi z natančno omejeno časovno enoto, pri čemer pa se moramo zavedati določenih pasti (npr. problem "Hotela" ali neujemanja vsote - vsak dan po dva različna obiskovalca lahko v sedmih dneh pomenita od dva do štirinajst različnih obiskovalcev). Obiski tudi dodatno opredelijo statistiko ogledanih strani, saj lahko tako določimo npr. izstopno stopnjo (bounce rate), ki določa odstotek obiskovalcev, ki na določeni strani končajo svoj obisk spletišča.
Z vse večjo komercialno rabo spleta se v spletni analizi pojavljajo tudi izrazi, povezani z oglaševanjem. Tu so pomembni predvsem vtis (impression), ki določa en posamezen prikaz oglasa obiskovalcu; ciljna stran (landing page), na katero vodi posamezen oglas, in konverzija (conversion), ki določa prek oglasa pridobljenega obiskovalca, ki je izvedel želeno akcijo (izpolnil obrazec, prenesel datoteko, opravil nakup in podobno).
Verjamem le statistiki, ki sem jo sam ponaredil
Žal je tudi pri spletni analizi, tako kot pri večini na statistiki temelječih raziskav,
precej prostora prepuščenega interpretaciji, to pa odpira različne možnosti manipuliranja
in zlorab.
Osnovno pravilo pri spletni analizi mora biti, da spremljamo dolgoročnejše usmeritve in
ne posameznih anomalij, ki se lahko pojavijo zaradi različnih vzrokov. Seveda, če je
skok obiska posledica dogodka, ki ga lahko preverimo ali celo ponovimo, potem gre v
vsakem primeru za zanesljivo informacijo, ki jo velja izkoristiti pri nadaljnjem delu.
Najstarejša metoda zavajanja s spletno statistiko je prevelik poudarek na
zadetke (hits). Ta meritev je lahko koristna le vzdrževalcem infrastrukture, saj jim
pove nekaj več o obremenjenosti strežnika(ov), za kakršnokoli vsebinsko analizo pa je
neuporabna.
Sledijo številna zavajanja z interpretacijo drugih, bolj zgovornih meritev, ki pa jih
zaradi še vedno nedorečenega izrazoslovja lahko "prodajamo" na različne načine. Klasični
primer je interpretacija "enoličnih obiskovalcev". Ta meritev nima nobene teže, če jo ne
pospremimo z ustreznim časovnim intervalom. Pri dovolj kratkem intervalu je vsak obiskovalec enoličen. Če pa si pogledamo mesečno ali celo letno obdobje, bomo dobili veliko bolj resnično sliko.
Zelo problematične so tudi meritve obiskanosti, ki jih izvajajo določene organizacije
s sodelovanjem samih spletišč, ki so merjena npr. tako, da jim posredujejo poseben vstavek. Ker urednik spletišča tako natančno ve, kdaj bo merjen, lahko z rumeno vsebino hitro poveča obisk. Žal pogosto to ne ostane manipulacija za čas meritve, temveč kar uredniški zasuk. Žalostna slika nekaterih najbolj obiskanih spletišč pri nas, ki med udarnimi novicami redno objavljajo izbore za največja oprsja in nepreverjene senzacije v stilu "na Tajskem otrok pojedel krokodila", zgovorno priča o tem. Vse skupaj je toliko bolj zaskrbljujoče, ker se v splet neizogibno spušča tudi tradicionalna oglaševalska industrija, vajena veliko bolj "mehkih" meritev, ki jih je mogoče naročnikom posredovati primerno prilagojene.
No, zaradi zelo zmogljivih gostovanih rešitev, ki vzpostavljajo jasne standarde tako v izrazoslovju kot v interpretaciji rezultatov, se lahko nadejamo bolj jasni sliki v prihodnosti. Vendar se nam izplača, da se o analitiki poučimo sami, da ne bo kdo drug namesto nas sebi v prid interpretiral včasih tudi zelo poraznih rezultatov. Tudi ti so v analitiki nujni, brez njih ne bi vedeli, kaj delamo narobe.
Različni pristopi
Kot smo že omenili, je precej dobra statistika spletnih dostopov zbrana v strežniških dnevnikih (log files). Vsi sodobni spletni strežniki so ohranili lepo lastnost svojih izvirnih predhodnikov in po privzetih nastavitvah praviloma beležijo številne podrobnosti vsake transakcije, ki jo opravijo z odjemalcem. Včasih se kljub temu velja pozabavati z nastavitvami zapisovanja dnevnikov, saj lahko vanje vpišemo še marsikatero podrobnost (npr. sklicujočo stran, vsebino piškotov in podobno), ki po privzeti nastavitvi v dnevnike ni vključena.
Analog (www.analog.cx) je izjemno brezplačno orodje za analizo strežniških dnevnikov. Verjetno celo najbolj priljubljeno tako orodje na svetu. Vendar pa celotna veja statistike, ki se opira na dnevnike, precej hitro odmira.
Vendar pa zadnje časa analizo strežniških dnevnikov bolj in bolj izpodriva nekoliko drugačen način merjenja obiska, ki temelji na vstavkih v samo vsebino spletnih strani. Začelo se je dokaj preprosto, z vstavljanjem sklica na sliko (<img src=...>), ki pa je bila v bistvu majhna aplikacija v oddaljenem strežniku. Ta je ob vsakem obisku povečala števec in ustvarila dinamično sliko, ki je ponazarjala skupno število obiskovalcev. Ta majhna zanimivost je s časom prerasla v nadvse podrobno sledenje obiskovalcem, ki ga praviloma izvedemo z vstavljeno kodo v javascriptu.
Tako analiza strežniških dnevnikov kot analiza ob pomoči vstavkov poznata svoje prednosti ni slabosti. Analiza s strežniškimi dnevniki je tako rekoč samoumevna in nared brez kakršnihkoli sprememb na samih spletnih straneh. Morda se je treba le nekoliko pozabavati z nastavitvami podatkov, ki se shranjujejo v dnevnik. Strežniški dnevniki so praviloma zapisani v enem od standardiziranih formatov (npr. NCSA log), zato jih lahko obdelujemo s številnimi različnimi programi. Prav tako v strežniških dnevnikih ni posebne diskriminacije odjemalcev. V njih bomo našli vse izvedene transakcije, ne glede na to, ali je bil odjemalec tipični spletni uporabniki ali morda iskalni robot oz. pajek.
Vstavki, praviloma v javascriptu, so način rabe storitve "v oblaku". Vse breme spletne analize preložimo na ponudnika storitve, zato naš strežnik ni več obremenjen z analizo dnevnikov. Pri znatnem spletnem obisku in želji po sprotni (npr. dnevni ali celo urni) analizi dnevnikov, je namreč strežnik lahko kar izdatno zaposlen z njihovo analizo. Kadar se odločimo, da bomo uporabnike spremljali ob pomoči vstavka, je vse breme obdelave na strani ponudnika storitve analize. Cena, ki jo plačamo za to udobje, je predvsem zaklepanje na ponudnika. Večina gostovanih rešitev za analizo dostopa sicer omogoča izvoz rezultatov, skoraj nemogoče pa je priti do surovih dnevnikov, ki bi jih lahko - če bi to želeli - obdelali še s katerim od samostojnih programov za analizo. Ko se enkrat odločimo za rabo vstavka, bomo bolj ali manj privezani na izbranega ponudnika. To velja toliko bolj, kolikor bolj se nam zdi pomembna medsebojna primerjava analiz med sosednjimi časovnimi intervali. Zaradi različnih pristopov k analizi so ustrezno primerljivi le rezultati istega ponudnika gostovane analize. Poleg razbremenitve našega strežnika ima gostovana analiza še nekatere prednosti. Ker temelji na akciji odjemalca, se ustrezno upoštevajo tudi predpomnjene strani. Strežnik včasih nekaterih zahtevkov sploh ne postreže, saj jih brskalnik, ker so še zadosti sveži, obnovi kar iz svojega medpomnilnika. No, vstavek v javascriptu se aktivira v vsakem primeru. Koda v javascriptu lahko odjemalca tudi veliko podrobneje preuči, saj pozna npr. njegovo ločljivost zaslona, ima več podatkov o nameščeni programski opremi (npr. verziji vsadka flash) in podobno. Poleg tega je mogoče s programerskimi vmesniki (API) v spletno statistiko dodati še marsikatero uporabniško informacijo (npr. znesek v nakupovalni košarici). Ne nazadnje je spremljanje obiska ob pomoči vsadkov primerno tudi za tiste, ki svoje spletne strani gostujejo pri katerem od ponudnikov, ki ne omogočajo pregleda strežniških dnevnikov.
> Clicky (www.getclicky.com) je zanimiva gostovana rešitev, ki ponuja živ vpogled, kaj se dogaja na našem spletišču. Žal zmogljivejša različica ni na voljo brezplačno.
Kljub nekaterim slabostim gostovano spremljanje obiska ob pomoči vstavljene kode v javascriptu počasi prevzema večino spletne analitike. Sodobni trend selitve določenih obdelav podatkov v oblak je prav pri spletni statistiki nadvse izražen. Še največja nevarnost za spletno analizo z vstavki je morebitna blokada izvajanja javascripta na strani odjemalca. Čeprav so za priljubljene spletne brskalnike na voljo dodatki, ki lahko onemogočijo spremljanje obiska z vstavkom (npr. NoScript za Firefox), pa je danes javascript za običajnega spletnega deskarja preveč uporaben, da bi se ukvarjal s preprečevanjem njegovega izvajanja.
Programje
Programska oprema za analizo strežniških dnevnikov je precej bogata in večinoma na voljo v obliki proste ali odprte kode. Med najbolj priljubljenimi orodji so Analog (www.analog.cx), AWStats (awstats.sourceforge.net), Urchin (www.google.com/urchin), Webalizer (www.webalizer.org) ter WebTrends (www.webtrends.com).
Kljub temu da gre za zelo zmogljive rešitve, pa so prednosti spremljanja obiska z vstavkom preprosto prevelike, da bi bila pred njimi še posebej svetla prihodnost. Analiza spletnih dnevnikov je včasih tudi preprosto nemogoča, saj so strežniki lahko odprti v svet prek posebnih prehodov (npr. strežniki proxy) in tako nikoli nimajo neposrednega stika s končnim obiskovalcem, njihovi dnevniki pa vsebujejo le seznam transakcij s prehodom.
Večino analitike tako danes prevzemajo orodja, kot so StatCounter (statcounter.com), GoStats (gostats.com), Google Analytics (www.google.com/analytics), zanimivi so inovativni pristopi, kot jih ponuja, denimo, Clicky (www.getclicky.com), prihajajo pa tudi močni izzivalci, predvsem Yahoojev IndexTools (www.indextools.com) in Microsoftov Analytics (advertising.microsoft.com).
S tem, ko se vse več ponudnikov spletni vsebin trudi tako ali drugače zaslužiti, bodisi s posredovanjem z vsebino povezanih oglasov ali s prodajo storitev in izdelkov, je gostovano spremljanje dostopa dobilo še večji pomen. Primat, ki danes pripada Google Analytics, je tudi posledica tega, da je to orodje kakor nalašč za spremljanje tržne učinkovitosti našega spletišča, ki pa jo lahko poleg z zasluženimi zelenci merimo tudi na vrsto drugih načinov.
GA.jpg
Začetna statistika obiska pri profilu spletišča, kot ga ponudi Google Analytics. Praktično vse elemente lahko klikamo in se s tem poglabljamo v podrobnosti.
Meritve
Spletna analiza je zaradi izčrpnih strežniških dnevnikov stara praktično toliko kot sam splet, vendar pa je danes veliko bolj usmerjena in osredotočena na spremljanje ključnih dejavnikov, ki bodo vplivali na prihodnost spletne prestavitve.
Spletne strani, ki smo jih postavljali iz radovednosti ali želje po sledenju novotarijam, niso zahtevale podrobne analize. Zadovoljni smo bili že s tem, da smo lahko ugotovili, od kod vse prihajajo k nam obiskovalci, kateri dnevi tedna in katere ure dneva so najbolj obiskane in katera spletna stran je minuli mesec pritegnila največ obiska. Danes je spletna analitika postala prava mala znanost.
GAScr.jpg
Spletna statistika, pridobljena z vsadki, omogoča tudi analizo podrobnosti, ki strežniškemu dnevniku preprosto ni dosegljiva. Na sliki je primer, ki analizira ločljivost zaslona odjemalcev.
Kot tudi sicer velja pri spletnih straneh, je za analitiko najpomembnejše vprašanje: kaj želimo s spletnimi stranmi doseči? Morda se sliši očitno, vendar je prav odgovor na to vprašanje ključ do vsega, kar bomo v spletu in okoli njega počeli. Pri sami spletni statistiki se odgovor na to vprašanje prevede v enega ali več ključnih pokazateljev učinka (Key Performance Indicators, KPI). Z drugimi besedami, lahko opišemo KPI kot meritve, ki nam pomagajo v razumevanju, kako dobro nam spletne strani služijo pri doseganju naših ciljev.
V tej luči je seveda jasno, da nam sicer zanimiva statistika o geografskem prerezu naših obiskovalcev zelo redko pride prav kot ustrezen KPI. Če npr. prodajamo ozek izbor izdelkov, je pomemben KPI dejanski zaslužek pri prodaji. Nekoliko manj očiten, a kljub temu nadvse pomemben podatek za povečanje izplena pa je, kakšni izdelki največkrat čepijo skupaj v košari. Tako kot so supermarketi že zdavnaj ugotovili, da se izplača postaviti pivo in plenice skupaj, tudi z ustrezno spletno analizo lahko hitro ugotovimo, katere povezane izdelke velja promovirati pri obiskovalcih, ki so v košarico že postavili kaj drugega iz naše ponudbe.
Kadar želimo določiti učinkovite KPI, se navadno začne pri definiciji konverzije. Ta ni nujno nakup določenega izdelka. Pri določenih spletiščih je zelo pomembna konverzija npr. izpolnjeni obrazec povpraševanja ali morda prenos (download) kataloga. V povprečju se nekako izkaže, da konverzijo dosežemo pri približno 2 % obiskovalcev. Prava zabava z analitiko se začne, ko želimo ugotoviti, kaj na našem spletišču počne preostalih 98 %.
To, da so zadnje čase pri spremljanju spletnega obiska toliko bolj priljubljene gostovane rešitve, je tudi posledica tega, da je z njimi veliko laže slediti zapletenim KPI. Še posebej pomembna je analiza, ki presega pogled posamezne seje (pan session analysis). Primer takega KPI je lahko lojalnost obiskovalca, ki jo izmerimo kot čas, ki je pretekel med dvema zadnjima obiskoma. Prav zaradi tega je pri večini priljubljenih spletišč opazna nuja, da se vanje prijavimo. Prijava na spletišče je nekaj podobnega karticam ugodnosti, ki jih delijo naši trgovci. Z njimi je mogoče uporabnika veliko bolj učinkoviti spremljati tudi med obiski.
GAd.jpg
GA je nadvse priljubljeno orodje tudi zato, ker omogoča zelo podrobno sledenje učinkovitosti oglaševanja našega spletnega mesta prek sistema AdWords.
Raba Google Analytics
Verjetno se ne motimo preveč, če predpostavimo, da je Google Analytics (GA) tudi pri nas najbolj priljubljeno orodje za spremljanje obiska spletnih strani. Ponuja vse prednosti sledenja obiska z vstavkom, deluje na izjemno zmogljivi Googlovi infrastrukturi in na voljo nam je popolnoma brezplačno. Še posebej zanimiva pa je kombinacija Googlovega oglaševanja (AdWords) in analitike. Prav pri GA je očitno, kako dobro Google služi z oglasi, saj nam zastonj ponuja vrhunsko analitično orodje, pri katerem za učinkovito rabo ni treba dosti predznanja, hkrati pa ponuja tako napredne analize, da je za njegovo popolno obvladovanje treba kar veliko učenja, izkušenj in predznanja. Vse seveda zato, da bomo z GA izboljšali učinkovitost spletnih strani in s tem zelo verjetno tudi izplen Googlovega oglaševanja.
Prva inkarnacija GA je bila preveč strokovno usmerjena in je, čeprav nadvse zmogljiva, odbila marsikaterega uporabnika z bolj skromnimi željami. Drugi rod GA je vse analize znatno poenostavil in ponudil vpogled v ključne statistične podatke že z vstopne strani, ki pa jo lahko po želji preoblikujemo in prilagodimo.
Za prijavo v GA potrebujemo Googlov račun, ki ga lahko - če ga še nimamo - hitro in brezplačno ustvarimo. Raba GA se začne z izdelavo vstavka v javascriptu, ki ga moramo dodati na dno vsake spletne strani, ki bi jo radi statistično spremljali. V GA ga pridobimo z izdelavo novega profila spletišča (Add Website Profile). Vnesemo le domeno spletišča, ki ga nadzorujemo, in GA ustvari vstavek, ki je videti nekako takole:
<script type="text/javascript">
var gaJsHost = (("https:" == document.location.protocol) ? "https://ssl." : "http://www.");
document.write(unescape("%3Cscript src='" + gaJsHost + "google-analytics.com/ga.js' type='text/javascript'%3E%3C/script%3E"));
</script>
<script type="text/javascript">
var pageTracker = _gat._getTracker("UA-1234567-8");
pageTracker._trackPageview();
</script>
Vsi vstavki so si zelo podobni, razlikujejo se pravzaprav le po identifikacijski številki (npr. "UA-1234567-8"), ki jo vstavek posreduje osrednjemu strežniku GA ob vsakem prikazu spletne strani v odjemalcu. Statistiko torej efektivno beleži odjemalec in je zato ustrezno vodena tudi pri priklicu strani iz medpomnilnika (cache), za katero v strežniškem dnevniku sploh ne bomo dobili zapisa.
Vendar pa s takšnimi vstavki ne bomo mogli slediti klikom zunanjih povezav in vsebinei, ki nima vstavka v javascriptu (npr. povezano datoteko PDF). To je velika slabost v primerjavi s strežniškimi dnevniki, na srečo pa jo lahko dokaj elegantno zaobidemo. Potrebujemo le nekaj dodatne kode v javascriptu, saj nam GA ponuja programerski vmesnik (API) za boljše sledenje. Po vstavku GA lahko dodamo še en, lasten skriptni blok, ki je lahko podoben spodnji kodi:
function gaAddTrackers() {
var as = document.getElementsByTagName('a');
for (var l = 0; l < as.length; l++) {
try {
gaAddTrackerListener(as[l]);
} catch(err) { }
}
}
function gaAddTrackerListener(a) {
if (a.addEventListener) {
a.addEventListener('click', gaTrackFiles, true);
} else if (a.attachEvent) {
a.attachEvent('onclick', gaTrackFiles);
}
}
function gaTrackFiles(e) {
var file_path = '';
var this_host = e.srcElement ? e.srcElement.hostname : this.hostname
if ( location.host != this_host ) {
file_path = '/zunanji/' + ((e.srcElement) ? e.srcElement.hostname : this.hostname);
}
file_path = file_path + ((e.srcElement) ? '/' + e.srcElement.pathname : this.pathname);
// klic GA API
pageTracker._trackPageview(file_path);
}
// Dodamo sledenje zunanjim in datotečnim povezavam
gaAddTrackers();
Zgornja koda prečeše vse povezave (oznake <A>) in jim priveže ustrezen klic GA API za dogodek "click". Vse povezave, ki vodijo nekam ven, npr. na www.nekam.com, bo sporočil GA kot naslov "/zunanji/www.nekam.com", tako da jih bomo lahko ustrezno izsejali in analizirali. Podobno bo sporočil tudi klik povezave neHTML vsebine (npr. PDF), ki sama ne more sporočiti obiska z vstavkom, saj ga seveda nima. Take povezave bodo v GA evidentirane natančno z naslovom, h kateremu vodijo, npr. "/datoteke/porocilo.pdf".
GA seveda obdeluje velikanske količine podatkov, zato navadno traja nekaj ur od obiska do predstavitve tega obiska v statistiki. Vsekakor to ni posebna omejitev, saj nas statistika praviloma zanima za neko minulo časovno obdobje. Posebnost GA je možnost, da isto spletišče spremljamo skozi več profilov. Vsekakor se nam pri spoznavanju z GA izplača določiti več dodatnih profilov (Add Website Profile), s katerimi lahko preizkušamo različne pristope k analizi, ne da bi si pokvarili osnovni pogled (profil). GA omogoča tudi določanje dostopnih pravic različnim zunanjim uporabnikom, ki jim celo lahko avtomatsko pošiljamo izdelana poročila v obliki PDF prek e-pošte, npr. konec vsakega meseca.
Čeprav je GA nadvse zmogljivo orodje, je že takoj po vzpostavitvi profila nared za "tipično" analizo. Ponudi nam grafikone obiska po dnevih, geografskem izviru obiskovalcev, prerezu iskalnikov, ki so obiskovalce pripeljali ... Večina izpostavljenih analiz je nared za poglabljanje v podrobnosti (drill down), ki ga dosežemo s klikanjem povezav. Po uvodnem spoznavanju pa se vsekakor izplača žrtvovati nekaj časa in si prebrati precej izčrpno spremljajočo dokumentacijo. Najdemo jo na naslovu www.google.com/support/analytics/.
Z analizo do cilja
Nova orodja, še posebej gostovane rešitve, so spletni statistiki povrnila dobro ime. Prostora za manipulacije in izkrivljanje dejstev je vedno manj, prevlada peščice zmogljivih orodij pa omogoča dokaj preprosto primerljivost rezultatov med različnimi spletišči, ne glede na tehnološko podlago, na kateri se izvajajo.
Tisti, ki spletne strani plačujejo ali v njih vlagajo svoj dragoceni čas, tako lahko pridejo do zanesljivih meritev, ki bodo natančno pokazale, kam je šel njihov čas, trud in denar. Vendar pa je za vsako analizo treba najprej vedeti, kaj pravzaprav želimo, vsi programi za spremljanje statistike so navsezadnje le orodje, katerega (ne)moč se pokaže le skozi ustrezno rabo.