Android ali skener?
Optični bralniki so nepriljubljene naprave, ki spremljajo naša računala že dolgo. Kljub priročnosti in nizki ceni jih nikoli nismo vzeli povsem za svoje. Še najrajši jih imajo tisti z izrazitejšo desno stranjo možganov ter delavci ob inventuri. Ročne izvedenke se slovesu namiznih niso izognile. So grde, nerodne in ozko misleče naprave, ki jih človek vzame v roke le, če je res nujno. Povsem drugače je s pametnimi telefoni.
Pametni telefoni se vedno bolj uveljavljajo kot nadomestek za kup stvari. Odkar jih imamo, ne potrebujemo več običajnega telefona, prenosnika, igralne konzole, televizorja v spalnici, daljinca zanj, fotoaparata, kamere, navigacijske naprave, predvajalnika glasbe, knjig in še kaj bi se našlo. Včasih stopijo v čevlje kakšne bolj eksotične reči in se na primer prelevijo v otroško ropotuljico, detektor laži ali vrč piva. Naštete postranske naloge telefon opravi bolj za silo, uporabniki z resnično potrebo po njih raje sežemo po pravi stvari.
Vgrajeno kamero pogosto uporabimo namesto pomnilnika v glavi. Kaj bi besede pomnil, če jih fotoaparat zlahka shrani za kasnejše ukvarjanje z njimi. S tako rabo telefon nevede opravi nalogo optičnega bralnika (ang. scanner). Kdor ima doma napravo za optično branje, ve, da je takšna zamenjava bolj piškave sorte, saj je za resnejše delo treba zajeto sliko precej obdelati. Kdo se bo s tem mučil na majhnem zaslonu telefona? Pridni programerji so hitro sprevideli, da se v tem vprašanju skriva tržna niša. Postregli so s tisoč in eno aplikacijo za mobilno optično branje (brez mobilnega optičnega bralnika). Kako uspešno se z njihovo pomočjo telefon kosa s pravo stvarjo, bomo izvedeli po neposrednem dvoboju. Naj zmaga najboljši!
Prva runda: arhiv
Fotoaparat na telefonu je v osnovi slab nadomestek za pravi optični bralnik. Sliko z njim zlahka pokvarimo, tako da je branje po nepotrebnem oteženo ...
... Na srečo si lahko pomagamo s programi, kakršen je CamScanner, ki besedilo obreže, odpravi nepravilni kot zajema slike in za lažjo berljivost vsebine popravi še kontrast.
Prva naloga optičnega bralnika je arhiviranje fizičnega gradiva v elektronsko obliko. Prenosna naprava, kakršna je pametni telefon, je za takšno opravilo nadvse primerna. Vedno je pri roki, urna pri delu in za nameček običajno povezana v splet, kar daje arhivu dodano vrednost. Ena najprimernejših aplikacij za mobilno arhiviranje dokumentov, če že ne najprimernejša, je program CamScanner (3,99 EUR). Najprej na tržnici Market poiščemo brezplačno poskusno različico in nato v štirih korakih ustvarimo prvi zajem podatkov za svoj arhiv. Fotografijo izberemo ali jo ustvarimo na novo, s pomočjo štirih točk določimo območje besedila in po potrebi zamenjamo rotacijo. Zajeta slika se preoblikuje v skladu z našimi željami, tako da poreže nepravilne robove in iz nje nastane kvadrat oziroma pravokotnik. Za konec besedilu poveča kontrast in ga izostri. Končni vnos v arhiv je več kot zadovoljiv, zato se mnogi vrnemo na Tržnico in kupimo polno licenco.
CamScanner bije neposreden boj z običajnim, namiznim optičnim bralnikom. Operacijski sistem Android ima z njim orodje, ki uspešno nadomesti ozko usmerjeno fizično napravo in programje zanjo. A to še ni vse, za bolj specifična opravila poskrbijo drugi programi, ki na Android Marketu rastejo kot gobe po dežju. Vsakemu družabnemu poslovnežu bo na primer prišla prav aplikacija MobiReader BizCard & Docu OCR (3,14 EUR), ki pod eno streho združuje izdelavo arhiva, prepoznavo besedila in nekaj drobnih posebnosti, kakršno je zbiranje vizitk. Če je pri prvih dveh opravilih MobiReader Pro v zlati kakovostni sredini, se proti vrhu zavihti z nabiranjem podatkov o poslovnih partnerjih. Vsako vizitko shrani dvakrat, enkrat kot sliko, drugič v obliki besedila. Pri prepoznavanju slednjega se trudi ločiti med partnerjevimi podatki. Samodejno si zapiše njegov naziv, lokacijo, telefon, številko faksa in naslov elektronske pošte, s pomočjo katerih lahko v prihodnje kontaktiramo z njim.
Zmagovalec: telefon.
Druga runda: OCR
Med triintridesetimi podprtimi jeziki je tudi slovenščina.
Z aplikacijo MobiReader smo se dotaknili še ene pogoste rabe optičnega branja, to je prepoznave besedila na zajeti sliki (Optical Character Recognition ali kar OCR). Gre za panogo računalniškega vida, kjer umetna pamet prepozna natipkane ali napisane črke na fizičnem nosilcu in jih pretvori v znake, primerne za nadaljnjo računalniško obdelavo. Tako prepoznano besedilo lahko urejamo, brišemo ali dopolnjujemo. Scanthing (2,19 EUR) je program, ki se odlično spopade z dano nalogo. V ta namen uporabi strežnike podjetja Scanthing Ltd., ki v ozadju premeljejo vsebino in jo pošljejo nazaj v telefon, tam pa nam preostane le, da jo označimo s ključnimi besedami in shranimo. Poljubno jo delimo po elektronski pošti, shranimo v oblak ali prevedemo s pomočjo programa Google Translate. Podjetje Scanthing sumničavim strankam zagotavlja, da se vsi podatki prenašajo po varni, HTTPS povezavi in da na strežniku po opravljeni nalogi ne ostane nič. Kljub nekaterim dobrodošlim zmožnostim programa se mobilno prepoznavanje zajetega besedila vendarle ne more kosati z namiznim načinom dela, sploh ko je na računalnik povezan kakšen zmogljivejši bralnik. Ocenjujemo, da so telefoni za hitro seanso OCRjanja več kot dobrodošli, na primer pri prevajanju menuja v francoski restavraciji, vendar zaradi pomanjkljivosti, ki se kažejo tudi v netočni prepoznavi, (za zdaj) podeljujemo točko starejši tehnologiji v obliki optičnih bralnikov.
Zmagovalec: optični bralnik.
Tretja runda: fotografije
Programi za optično branje sicer posnemajo namizne bralnike pri obdelavi slike, vendar jim ob neposredni primerjavi rezultatov zmanjka sape.
Optične bralnike uporabljamo za pretvarjanje vsebine, zapisane na fizičnem nosilcu, v digitalne podatke, primernejše za dolgoročno hrambo. To še kako velja pri skeniranju starih fotografij, kjer se klasične naprave odlično odrežejo. Govorimo o preprostem skeniranju brez dodatne obdelave v namenskih programih vrste Photoshop. Telefoni pri shranjevanju takšnih fotografij potegnejo kratko. Čeprav se vgrajeni fotoaparat za takšna dejanja ponuja kar sam, so rezultati slabši. Programi za optično branje se po drugi strani sicer trudijo, vendar so prevečkrat naravnani na specifično opravilo branja dokumentov in je pretvorba temu primerna (nežive barve, oblika PDF ...). Še najbolje se odreže Droid Scan Pro PDF (3,89 EUR), ki zna zajeti predmet poravnati, sliko oplemenititi, po želji shraniti v različne formate zapisa in jo med drugim po elektronski pošti ali z družabnim omrežjem Facebook deliti s svetom.
Zmagovalec: optični bralnik.
Četrta runda: deljenje in shranjevanje
Document Scanner zajeti dokument v obliki PDF shrani, kamor nam poželi srce. Edini, ki bodo ob njem nejeverno majali z glavo, so ljubitelji družabnih omrežij. Njim program ni namenjen.
Droid Scan Pro PDF zna s pomočjo ustreznih mobilnih aplikacij, nameščenih v aparatu, zajeto vsebino objavljati na priljubljenih družabnih omrežjih. Ravno deljenje je tista panoga, ki dostikrat prevesi jeziček na tehtnici v prid novodobnemu načinu optičnega branja, saj so telefoni nenehno povezani v splet, kjer zajeto gradivo zlahka obelodanijo ali ga na kakršenkoli drug način shranijo za kasnejšo rabo. Podobno lahko prenosna naprava opravlja tudi nalogo pisarniškega faksa, ko s pomočjo ustreznih spletnih storitev ceneje in hitreje pošilja zajete dokumente poljubnim naslovnikom. Tudi v Sloveniji ne manjka solidnih ponudnikov teh storitev. Skoraj vsak izmed predstavljenih programov ima določeno stopnjo povezanosti s svetom, najbolj pa nam je priraslo k srcu shranjevanje s pomočjo programa Document Scanner (2,98 EUR). Z njim spodobno zajeti dokument najprej pretvorimo v obliko PDF, ga pošljemo po elektronski pošti, shranimo v eno izmed spletnih shramb (Dropbox, Box.net, Evernote ...) ali izvozimo na SD kartico, če jo telefon seveda ima.
Zmagovalec: telefon.
Peta runda: večstranska raba
Iskanje "mednarodnih" izdelkov nam razodene moč ročnega skeniranja kod s pomočjo aplikacije ShopSavvy Barcode Scanner.
Ob neodločenem rezultatu je prav, da zadnja primerjava poda nespornega zmagovalca. Pri večstranski rabi se pokaže, česa je zmožen mobilni operacijski sistem Android. Na tržnici najdemo programe, ki optično branje ponesejo v nove višave. Pri tem ne mislimo na norčevanja v slogu MoodScan, ki "prebere" naše trenutno razpoloženje. Prijetno smo presenečeni nad zmožnostmi Googlovega Goggles (brezplačno), ki je prava nadgradnja staromodnega prepoznavanja OCR. Goggles slikano besedilo prevede, ovekovečene predmete s pomočjo spleta identificira, prav tako pa marsikdaj ugane, kdo je na prikazani fotografiji. Čudežni naočniki pomagajo turistom, ljubiteljem knjig, študentom in še komu. Hej, namesto nas znajo rešiti tudi v časopisih in revijah še vedno priljubljene "križanke" sudoku! Bolj ozko usmerjeni QR Droid (brezplačno) govori slovensko in pomaga dešifrirati moderne kvadratne kode. Nanje v zadnjem času naletimo praktično povsod. Pojavljajo se med drugim na spletnih straneh, v računalniški literaturi in po televiziji. QR Droid zna prebirati tudi klasične EAN kode, vendar za resnejšo rabo priporočamo ShopSavvy Barcode Scanner (brezplačno), ki je pravi mali pomočnik. Prebrane kode poišče v spletu in za vsak najdeni izdelek primerja ponudbo v podprtih spletnih trgovinah. S primerjanjem cen nam zlahka prihrani kakšen evro. Edina pomanjkljivost je siromašnost s slovenskimi izdelki, vendar se zna to ob množičnejši rabi v naših koncih hitro obrniti na bolje.
Zmagovalec: telefon.
Rezultat
Zmagal je Android! Kljub temu da se pri kategoriji večnamenske rabe nismo dotaknili marsikaterega vidika optičnega branja s telefonom, je jasno, da bomo ljudje z občasnimi potrebami po skeniranju (torej večina domačih uporabnikov) več kot zadovoljni s storitvami prenosne naprave. Odlično se izkaže za hitro izdelavo arhiva, zajemanje podatkov na poti, iskanje želene informacije s pomočjo koščka papirja in podobna opravila. Hkrati se telefoni zelo radi povežejo s stacionarnimi napravami. Tako nam aplikacija Brother Print and Scan (brezplačno) iz ustreznega fizičnega optičnega bralnika prebrano sliko pošlje na telefon, ram pa lahko z njo počnemo, kar se nam zljubi. S tem izkoristimo tako natančnost zajema namizne naprave kot odprtost mobilnega aparata. Okornim napravam ob računalniku ostanejo tako le specifične potrebe posameznih uporabnikov. Takšni sta na primer prepoznavanje besedila in zajem fotografije, ki ju zaradi optimalnih pogojev na pisalni mizi bolj kakovostno in natančneje izvede klasični optični bralnik. S telefonom naletimo na ovire, kakršni sta preslaba svetloba ali prekrivanje z drugimi funkcijami, a so, če naša raba ni profesionalna, zlahka premagljive. Uporabniki, ki optično branje potrebujemo le občasno, smo zato toliko bolj veseli, če je ob tistih redkih primerih nuje naprava pri roki in v hipu pripravljena slediti našim željam.