Android Q - preizkusna desetka

Tradicionalno je Google na svoji največji razvojni konferenci predstavil že precej zrelo preizkusno različico naslednjega rodu Androida. Številska oznaka rodu je 10, črkovna pa Q. Preizkusimo jo lahko na do zdaj največjem številu različnih naprav.

Android Q beta je namenjen predvsem razvijalcem aplikacij.

Android je po precej merilih najbolj priljubljeni operacijski sistem za osebno uporabo sploh. Dejavno se uporablja na več kot 2,5 milijarde naprav. Najbolj aktualna različica, trenutno še v širokem preizkušanju (beta), je označena s črko Q in zaporedno številko 10, kar pomeni, da gre za zelo zrel sistem, ki pa se v določenih segmentih še vedno spreminja in dopolnjuje, to pa zahteva tudi prilagoditve aplikacij. Številne preizkusne različice pred objavo dokončne verzije so namenjene predvsem razvijalcem, da lahko v miru prilagodijo svoje izdelke bodočemu sistemu.

Vendar so preizkusne različice bodočega sistema namenjene tudi malo bolj pustolovski širši javnosti, ki ima ustrezno napravo (za Q so te poleg Pixlov zaenkrat še LG G8, Sony Xperia XZ3, Oppo Reno, Vivo X27, NEX S in NEX A, OnePlus 6T, Xiaomi Mi Mix 3 5G ter Mi 9, Realme 3 Pro, Asus Zenfone 5z, Nokia 8.1, Tecno Spark 3 Pro in Essential PH-1). Za namestitev bete Q je dovolj, da obiščemo spletno stran in se vključimo v program. S tem bomo kasneje deležni tudi nadgradnje na končni Q. Nazaj tudi gre, vendar moramo pred tem pobrisati vse naše nastavitve in aplikacije.

Nadgradnje

Google se že vrsto let trudi, da bi nadgrajevanje sistema poenostavil in ponudil čim večjemu krogu uporabnikov, a sistem je odprtokodne narave in ga vsak proizvajalec naprav lahko prilagodi in s tem odtuji od standardne, v Googlu nadgrajevane verzije. Potem so tu strojne posebnosti določenih naprav, ki zahtevajo specifične gonilnike. Dodatne pogoje za distribucijo novega sistema lahko postavljajo še operaterji omrežij, ki subvencionirajo nakup novih naprav. Tako se sklene začarani krog, ki številne uporabnike drži kot talce priklenjene na napravo in sistem, kot so ga izvorno kupili. To pa ni problem le zaradi novih zmogljivosti, mnogo hujša težava so na novo odkrite varnostne luknje, ki jih na starejših napravah nihče več ne krpa.

Časovnica različic Android Q.

Na srečo se premika na bolje. Že znanima projektoma Android One, ki proizvajalcem naprav omogoča enostavno rabo »prvinskega« Androida, in Treble, ki ločuje Googlovo sistemsko kodo od dodatkov, kar omogoča krpanje sistema neodvisno od proizvajalčevih nadgradenj, se v Q pridružuje še projekt Mainline, ki ponuja varnostno nadgrajevanje jedra sistema na podoben način, kot nadgrajujemo aplikacije, nameščene iz tržnice Google Play. Projekt se razvija odprtokodno, v procesu pa sodelujejo tudi proizvajalci, saj je varnostno nagrajevanje v skupnem interesu vseh. Po novem bo mogoča nadgradnja najbolj kritičnih delov sistema, ne da bi bila potrebna popolna nadgradnja na novo različico. V ta namen je bil razvit nov paket APEX, ki je soroden APK, le da se naloži precej bolj zgodaj v procesu zagona in omogoča nadgradnje temeljnih komponent.

Zasebnost in dobrobit

Android je zrel sistem, ki se v zadnjih posodobitvah ne spreminja več korenito. Glavnina novosti različice Q se uporabniku kaže predvsem v večji skrbi za zasebnost in uravnoteženo rabo, saj so številni danes že naravnost zasvojeni z mobilnimi napravami. No, Google še vedno poskuša najti tudi boljši sistem kretenj za temeljno upravljanje naprave.

Temni način, pregled sistemskih nastavitev.

V Q Beta 3 tako najdemo kar tri možnosti osnovne navigacije: že dolgo znan sistem treh narisanih gumbov (nazaj, domov, seznam), lani predstavljena kombinacija gumba nazaj in kretenj ter povsem nova možnost zgolj kretenj. Zadnja se predstavlja zgolj kot tanka zaobljena črta na dnu, kar ponudi še nekoliko več uporabne površine zaslona. Med možnostmi preklapljamo v nastavitvah. Nov sistem je zanimiv, očitno se zgleduje po Applu oziroma še starejšem sistemu iz naprave Palm Pre, bo pa zahteval še nekaj dodelav. V osnovi se z kretnjo prsta od dna zaslona navzgor premaknemo domov. Če na koncu kretnje navzgor nekaj časa mirujemo s prstom na zaslonu, dobimo seznam zadnjih aplikacij. S kretnjo levo ali desno pri dnu lahko hitro preklapljamo med zadnjimi aplikacijami. Do tod še nekako gre, večji problem je prehod nazaj, ki je na spletu in mobilnih napravah še kako pomemben. Po novem gremo nazaj s kretnjo z levega ali desnega roba naprave proti sredini. Prav kretnjo z levega robu proti sredini so nedavno aplikacije posvojile za priklic osnovnega menija. Po novem imajo programerji možnost, da se v svojih aplikacijah odločijo, ali bodo dali prednost sistemski ali aplikacijski kretnji, vsekakor pa morajo pripraviti nadgradnjo, ki se bo ustrezno odločila.

Na voljo so kar trije načini kretenj.

Google si seveda ne more pomagati in je spet spremenil tudi sistem obveščanja. Nov način so mehurčki (bubbles), ki jih je pred leti vpeljal Facebook. Aplikacije v ozadju bodo lahko opozarjale na pomembne dogodke z izrisom mehurčka, ki se bo prikazal nad trenutno dejavno aplikacijo. Mehurčki bodo povsem zamenjali prekrivajoče izrisovanje, ki je v sedanji obliki preveč ohlapno in s tem potencialni kanal za varnostne napade. Po zadnjih novicah pa bodo mehurčki za zdaj ostali v domeni za najnaprednejše uporabnike, saj jih bo tudi v končni različici Q mogoče vklopiti le v nastavitvah za razvijalce.

Po novem je olajšano utišanje najbolj nadležnih obvestil. Dolg pritisk na razkrito obvestilo prikaže dve novi možnosti: Opozori me (Interruptive) ali Prikaži brez zvoka (Gentle). Prva še naprej dopušča aplikaciji, da nas redno moti, pri drugi pa je obveščanje bolj nežno, ne povzroči zvoka ali dodatnega izrisa in se ne vidi na zaklenjenem zaslonu, še vedno pa je osnovno obvestilo v seznamu, ki ga prikažemo s kretnjo z vrha zaslona navzdol. V trenutni beti je izginilo uspavanje obveščanja in trenutno ni jasno, ali ga bo povsem zamenjal nov, nežen način.

Zaradi upravičenih kritik, povezanih z zasebnostjo uporabnikov, je pri novem Androidu zdaj v temeljnih nastavitvah zasebnosti posvečena nova glavna izbira. V njej lahko mnogo hitreje preverimo, kaj točno smo dovolili nameščenim aplikacijam, in to tudi hitro spremenimo. Še več, na kritične dostope opozarja že sam sistem. Npr. pri rabi informacije o lokaciji pri aplikaciji, ki teče v ozadju, smo takoj opozorjeni in lahko iz samega obvestila pridemo v središče za zasebnost, kjer aplikaciji dostop do lokacije povsem preprečimo ali pa ga dovolimo le za primer, ko je ta v ospredju.

Že nekaj časa se Google trudi tudi s tem, da bi naprave uporabljali manj. Za doseganje ustreznega ravnotežja se sicer moramo dodatno potruditi, a orodja so tu. Že znanemu sistemu Digitalna dobrobit (Digital Wellbeing), ki je zdaj na voljo kot dodatek, se priključuje še način Focus. S prvim lahko omejimo čas, ki ga dnevno prebijemo v izbranih aplikacijah, blokiramo obvestila in naročimo zaslonu, da posivi ob izbrani uri in nas s tem pozove k spanju. Način Focus, ki sicer še ni na voljo, pa nam bo omogočili, da začasno umirimo moteče aplikacije (npr. e-pošta, vreme, sporočanja) in se tako lažje osredotočimo na rabo drugih (npr. branje). V sistem za dobrobit bo v Q vključen tudi Family Link, ki omogoča, da tudi na povezanih napravah (beri: otrokom) omejimo rabo izbranih aplikacij.

Novi sklop nastavitev zasebnosti z jasnejšim upraviteljem dovoljenj.

Temà, pregib in namizje

Uporabniki so ga že dolgo zahtevali, aplikacije pa po lastni izbiri počasi dodajale, v Q pa je končno prispel tudi temni način (dark mode). Z njim se sistem in številne ustrezno prilagojene aplikacije prebarvajo v črno ozadje in svetle napise. Google obljublja, da bo do splavitve Q v dveh barvnih izvedenkah ponudil vse svoje aplikacije, ostali razvijalci pa se lahko potrudijo sami ali pa dovolijo sistemu, da jih sam po najboljših močeh izrisuje »inverzno«. Čeprav je Google v preteklih letih s svojim snovnim oblikovanjem silil v bela ozadja in črne črke, se je s pohodom zaslonov OLED in ob nenehnem zbadanju uporabnikov nekaj končno premaknilo. Temni način se je sicer po kapljicah dodajal že prejšnjim rodovom Androida, a zdaj je končno uraden in široko podprt. Temni način lahko vklopimo v nastavitvah, ima pa tudi namensko ikono za hitro nastavitev v seznamu obvestil. Ker zasloni OLED s temnim ozadjem porabijo precej manj energije (trošijo jo le »prižgane« pike), je temni način, ne glede na našo prejšnjo izbiro, samodejno vklopljen v načinu varčevanja energije (Battery Saver). Ta način se zna po novem tudi sam izklopiti, ko je baterija polna.

Android Q seveda mora podpirati tudi pregibne naprave. Google je najavil, da različni proizvajalci pripravljajo kar 20 tovrstnih naprav. Ključna nova zmogljivost v Q bo gladek prehod med dvema dimenzijama zaslona. Ustrezno prilagojene aplikacije bodo preprosto nadaljevale svoje izrisovanje, le prilagodile ga bodo novi dimenziji zaslona, kar je bilo ponazorjeno z demonstracijo tekočega dirkanja v igri Asphalt.

Novost je tudi nekoliko bolj skriti namizni način (Desktop Mode), ki napravam z Androidom Q omogoča, da na sekundarnem zaslonu ponudijo povsem drug vmesnik, s svojim namizjem in zaganjalnikom aplikacij, te pa se ne izvajajo več celozaslonsko, temveč v oknih, ki jih lahko premikamo in povečujemo ali krčimo. Zadeva je v trenutni beti še precej v povojih in jo moramo delno upravljati skozi nastavitve za razvijalce, vendar je zanimiva novost, saj je pametni telefon mnogim uporabnikom postal tisti pravi osebni računalnik, ki bi ob možnosti prikopa zunanjega zaslona (in še miške ter tipkovnice) lahko zamenjal še preostale naprave, ki jih uporabljajo za delo in zabavo. Tak način so sicer na svojo roko že ponudili nekateri proizvajalci (npr. Samsungov DeX), a s sistemsko podporo lahko računamo na precej širšo podporo v aplikacijah in s tem na mnogo večjo uporabnost.

Namizni način s plavajočimi okni.

Kaj še manjka

Preizkusnih različic bo do končne objave Androida Q nekje v jeseni še par. Google je tako na razvojni konferenci IO predstavil nekatere novotarije, ki jih Beta 3 še ne vključuje, naj pa bi bile na voljo v kratkem.

Največ navdušenja je požela zmožnost živega prepisa zvoka (live caption), ki je na ravni sistema sposobna pretvarjati govor (v angleščini) v podnapise. Prepis preprosto vklopimo v hitrih nastavitvah glasnosti naprave in deluje za vsak predvajani zvok ne glede na aplikacijo, ki ga prevaja. S tem se seveda ponujajo povsem nove zmožnosti uporabe naprav za ljudi z motnjami sluha, prav pa bo prišlo tudi vsem, ki ne želijo motiti okolice ali slabše razumejo izgovorjeno. Pretvorba se v celoti vrši na napravi, brez potrebe po podatkovni povezavi. Angleščini naj bi se priključili še nekateri jeziki, seveda pa bomo slovenščino dobili pozno ali nikoli.

Napredki v strojnem učenju so Googlu omogočili, da znatno reducira in pohitri model prepoznavanja govora, zato naj bi bil bistveno hitrejši tudi nov Pomočnik (Google Assistant), ki bo vse prepoznavanje hitro opravil na sami napravi. V bodoče bomo dobili tudi posebno različico pomočnika, namenjeno uporabi med vožnjo, prenovili pa bodo tudi vmesnik Android Auto.

Google je že ponudil možnost samodejnega pisanja odgovorov (Smart Reply) za nekatere lastne aplikacije (npr. Hangouts in Gmail), po novem pa bo to sistemska storitev, ki se bo samodejno pojavila v obvestilih vseh aplikacij, kjer bo v besedilu zaznana ustrezna fraza (v angleščini in še nekaterih jezikih).

Na koncu

Android Q se že zdaj kaže kot zelo zrel sistem, ki se nadgrajuje v pomembnih, čeprav manj korenitih podrobnostih. Novosti naslavljajo najbolj boleče točke sistema, predvsem še zmeraj nedopustno zamujanje nadgradenj, če nismo ravno lastniki Googlove strojne opreme. Napredki pri strojnem učenju ponujajo še zmogljivejše in prijaznejše delovanje, a žal bodo številne novosti omejene na rabo angleščine in morda peščice globalnih jezikov.

Zanimivo bo spremljati, kako se bodo dokončno oblikovali prenovljene kretnje, podpora za temni način in predvsem namizni vmesnik, ki z nedvomnim razvojem strojne opreme v prihodnje lahko pripelje do manjše revolucije še v službenih in domačih namiznih sistemih, ki jih prav tako lahko izpodrine najuspešnejši izdelek digitalne revolucije, pametni telefon.

Android »Q«, tretji predogled

Operacijski sistem za mobilne naprave.

Proizvaja: Google

Na voljo: Kot sistemska nadgradnja ali podoba za naprave Google Pixel in izbrane naprave Android One.

Splet: developer.android.com/preview

Za: Izboljšave zasebnosti, temni način.

Proti: Še nedokončano, primerno le za razvijalce in pustolovce.