Anketa: Je slovenska IKT-krajina odporna proti covidu-19?

Pandemija covida-19 žrtev v gospodarstvu ne izbira, prilagoditi se ji morajo vse panoge, tudi IKT. Uvajanje dela na daljavo in digitalizacija poslovanja bosta kratkoročno sicer spodbudila porabo za IKT, podjetja pa skrbi poznejši upad oziroma zamikanje nenujnih projektov.

Slovenska IKT-podjetja smo vprašali, kako so doživela prvi mesec in pol epidemije korona virusa. Njihovi predstavniki so nam zaupali svoj pogled in obete za prihodnje mesece.

Miha Žerko, predsednik uprave, SRC d. o. o.

»Ob razglasitvi epidemije smo relativno hitro in brez večjih težav uvedli delo na daljavo, tako zaposlenim kot nekaterim strankam. Koronavirus ima za nas dve plati – najprej je sprožil ogromno povpraševanje po prenosnikih, rešitvah za varen oddaljeni dostop do omrežja in po rešitvah za sodelovanje na daljavo ter video konference. Oddelek podpore pa je bil deležen večjega navala, saj se je število uporabnikov, ki so delali od doma, čez noč močno povečalo. Trenutno vlada posebej veliko povpraševanje po rešitvah za e-poslovanje, digitalno podpisovanje in digitalno identiteto, ki omogoča veljavno sklepanje pogodb prek spleta. Zaradi trenutnih omejitev gibanja in druženja je to ena redkih možnosti, kako lahko posamezen ponudnik storitev sploh še sklene pogodbo z novo stranko. Občutno manj pa je tehničnih in promocijskih dogodkov ter sestankov. Za zdaj je še prezgodaj, da bi sodili, kakšen bo končni učinek pandemije, načelno pa na letni ravni pričakujemo dvoštevilčni upad prihodkov (v odstotkih).«

Ciril Kraševec, direktor podjetja, Xenon forte, d. o. o.

»Splošno povpraševanje se je po prvem tednu epidemije začelo opazno zmanjševati. Vsekakor pa našim strankam, ki tudi v teh časih delajo, nudimo polno podporo. Prodaja in tehnična podpora delujeta od doma, naše servisne ekipe, pod posebnimi pogoji, delajo tako v servisu in tudi na terenu. V zadnjih tednih smo zaznali povečanje nakupov mrežne opreme, kot so brezžični usmerjevalniki, sistemi omrežne hrambe NAS pa tudi manjših tiskalnikov. »Koronakriza« bo kratkoročno zagotovo vplivala na zmanjšanje naložb podjetij, saj jih bodo ta prelagala v prihodnost. Hkrati pa že zdaj pozitivno deluje učinek pospešene digitalne transformacije. V prihodnje bodo podjetja zagotovo pripravila varno infrastrukturo za oddaljena delovna mesta, video konference in e-učenje, veliko se je bo preselilo v oblak. Za IKT-podjetja je takšno stanje tudi priložnost, saj bodo potrebe zaradi pospešene digitalne preobrazbe večje, več bo prostora za napredne storitve in optimizacijo poslovanja.«

Sašo Berger, predsednik uprave, S&T Slovenija, d. d.

»V družbi S&T Slovenija smo imeli pogoje za delo z oddaljenega dostopa zagotovljene že dolgo pred začetkom izrednih razmer, zato smo se na nov način dela hitro privadili, kar je močno prispelo k našemu neprekinjenem poslovanju. Trenutna situacija s seboj nosi tako pozitivne kot negativne vplive. Dobro je, da so bile v času epidemije organizacije tako rekoč primorane prenesti velik del svojih operacij v digitalno okolje. Ta korak se je zgodil izjemno hitro in je ponudnikom digitalnih rešitev prinesel mnogo poslovnih priložnosti v izjemno kratkem času. Po drugi strani pa smo lahko prepričani, da se bo tudi IKT-panoga, kot mnoge druge, srečala z likvidnostnim krčem, zmanjšanim prometom in zato z insolventnostjo nekaterih družb. Pričakujemo predvsem upad pri projektih, ki po ponovnem zagonu gospodarstva ne bodo na prednostni lestvici investicij.«

Pavle Jazbec, glavni izvršni direktor, skupina Actual IT

»Tako kot večina podjetij v naši branži tudi mi nismo imuni na posledice, ki jih je povzročil koronavirus. Še najmanj smo jih občutili na tehnološki ravni. Nekoliko bolj se nam poznajo na poslovni in osebni ravni. Kot IKT-podjetje namreč nismo imeli težav s prehodom v novo realnost, poslovno pa je bil izziv nekoliko večji. Želim pohvaliti tako stranke kot partnerje in sodelavce, ki so zrelo in strokovno pristopili k reševanju izzivov. Ocenjujem, da bomo zaradi krize, ki jo je povzročil virus, občutili srednjeročne ekonomske učinke v poslovanju, predvsem na področju likvidnosti in profitabilnosti. Konkretne posledice še ocenjujemo, aktivno pa pripravljamo različne poslovne scenarije. Trenutno krizo dojemamo kot novo priložnost, vodilo so nam identificirane pozitivne posledice krize ter družbeno odgovorno ravnanje.«

Beno Ceglar, generalni direktor, NIL, d. o. o.

»V času koronavirusa je močno naraslo povpraševanje na področju modernih orodij za delo na daljavo ter za učinkovito izvajanje sestankov in poučevanje. Prav tako čutimo rast aktivnosti na področju varnosti ter vsesplošnega povečevanja kapacitet zmogljivosti varnostnih naprav, ki omogočajo varno prijavljanje in delo od doma. Zmanjšalo pa se je povpraševanje po »vsakodnevnih« IKT-storitvah, ki se izvajajo na lokaciji strank, ter na področju naročil zamenjave odslužene opreme in prihodnjih nadgradenj. Trenutno stanje je priložnost, da se dokončajo projekti IT-konsolidacije in optimizacije ter ne nazadnje, da se IT-sistemi prilagodijo delovanju v zahtevnejših (kriznih) časih.«

Klod Kolaro, generalni direktor, Comtrade Solutions

»Največji vpliv beležimo na področjih transporta in turizma, saj je večina naših strank v tem segmentu zaradi popolne zaustavitve dela zamrznila projekte. Na drugi strani pa se kažejo nove priložnosti: podjetja, ki danes konkurenčno prednost gradijo na poslovnem modelu razvoja platform za zagotavljanje storitev in prodajo fizičnih ter digitalnih izdelkov na spletu, vlagajo in bodo, kot kaže, še naprej vlagala v IT. Kriza pa sili tudi tradicionalna podjetja, da se digitalno preoblikujejo. Ravno tukaj vidimo največ priložnosti za ponudnike IKT.«

Simona Kogovšek, direktorica, Mikrocop, d. o. o.

»Tokrat smo se srečali z drugačno gospodarsko krizo, poslujemo le še digitalno. Obenem imamo zdaj vsa podjetja priložnost za razmislek, kaj v resnici dodaja vrednost našemu poslovanju. Trenutno beležimo povečanje povpraševanja po naši platformi za upravljanje informacij ter drugih storitvah in rešitvah za digitalizacijo poslovanja, predvsem na področju e-podpisovanja in digitalnih sprejemnih pisarn. Po drugi stran pa obseg dokumentacije, ki jo dnevno prevzemamo v obdelavo, upada. Verjamem, da se bo trend vlaganj v digitalizacijo poslovanja nadaljeval tudi po krizi, prednjačila bodo področja, ki omogočajo uspešno delo na daljavo. V prvi vrsti so to upravljanje informacij v oblaku, napredne storitve zaupanja, zmogljivosti za optimizacijo dela (RPA in umetna inteligenca) ter področje informacijske varnosti. Tudi v času negotovosti ostajamo optimisti.«