Nepričakovano je kitajska aplikacija Tiktok padla v središče geopolitičnih in ekonomskih preigravanj ter kupčij. Zahod trdi, da gre za nič manj kot trojanskega konja, ki želi od znotraj spodkopati stare zahodne demokracije, medtem ko lastnik ByteDance ponavlja, da gre za še eno v vrsti priljubljenih aplikacij, do katerih pa kitajske oblasti nimajo dostopa. Aplikacija je povzročila več izvršnih ukazov in v ZDA dobila celo svoj zakon, na Kitajskem pa izvozne omejitve.

Pred osmimi leti je imel kitajski poslovnež Žang Jiming vizijo, ki je presegala običajne kitajske mobilne in spletne aplikacije. Njegovo podjetje ByteDance je z aplikacijo Douyin v prvem letu osvojilo več kot 100 milijonov uporabnikov, a Jiming je gledal dlje. Na Kitajskem je približno petina vseh uporabnikov interneta na svetu, zato bodo ByteDance prehiteli konkurenti, ki bodo osvojili preostale štiri petine uporabnikov, če ne bo ByteDance aplikacije izdal globalno.
To ni tako samoumeven premislek, kot se zdi z zahodnega gledišča, ker sta kitajski internet in družba strukturirana drugače. Na Kitajsko zahodne aplikacije prodirajo v zelo omejenem obsegu, saj so mnogokrat prepovedane ali pa Kitajci zgolj uporabljajo lastne. Pogovarjajo se prek WeChata, njihov twitter je Sina Weibo, iščejo na aplikaciji Baidu Teiba, plačujejo z Alipayem in podobno. Po drugi strani so te aplikacije povsem zadovoljne z omejenostjo na kitajski trg. Mnogokrat druge izbire tudi nimajo, saj bi jih lahko na Zahodu ob množični rabi doletele podobne sankcije kot Tiktok.
Jimingova vizija je bila prav zato tako zelo posebna. Septembra 2017 je izšla internacionalizirana različica Douyina, ki so jo poimenovali Tiktok. Že novembra istega leta se je Tiktok združil z aplikacijo Musical.ly, ki je bila izšla leta 2014. Tudi ta je nastala na Kitajskem, prvotni namen pa je bil postavitev platforme za deljenje nekajminutnih izobraževalnih videoposnetkov, ki bi jih posneli mladi. Kljub obetavni zamisli Musical.lyju ni uspelo navdušiti uporabnikov, zato sta njegova ustanovitelja Alex Žu in Luju Jang iskala alternative.
Zabava privlači močneje od učenja novih veščin, zato se je Musical.ly prelevil v aplikacijo za deljenje kratkih glasbenih videoposnetkov. Rast je bila sprva počasna, a so uporabniki aplikacijo sčasoma vzeli za svojo – pomagale so tudi malenkosti, kot je prestavitev logotipa na drugo mesto na posnetku, da ga Instagram in Twitter nista odrezala, in njena priljubljenost je rasla.
Medtem ko je Musical.ly deloval na globalnem trgu in je imel kljub kitajski provenienci največ uporabnikov v ZDA, je bil Douyin omejen na Kitajsko. Jiming je svojo vizijo izpolnil s potezo, ki se zdi v retrospektivi edina logična in pričakovana. Za milijardo dolarjev je torej novembra 2017 kupil Musical.ly in ga preimenoval v Tiktok, ponekod takoj, v ZDA leto pozneje. ByteDance je dobil aplikacijo s svetovnim občinstvom, Zahod pa privlačno platformo in ime, ki ga je zmogel izgovoriti.

Musical.ly je predhodnik aplikacije Tiktok, kot jo poznamo danes.
ByteDance ni Tiktok
Zaradi odmevnosti aplikacije Tiktok na Zahodu in s tem povezanega poročanja medijev bi zlahka dobili vtis, da je Tiktok ByteDanceov edini ali pa vsaj najpomembnejši izdelek, da je ByteDance skorajda sinonim za Tiktok. Ne bi se mogli bolj zmotiti in to je tudi zasejalo spore. Žang Jiming in Liang Rubo sta leta 2012 začela razvijati aplikacijo, ki je zbirala in kategorizirala novice z (za današnje čase) primitivno umetno inteligenco. Poimenovala sta jo Toutiao, svoje podjetje pa ByteDance. To ni bil edini izdelek podjetja. Neihan Duanzi je imel več kot 200 milijonov uporabnikov, ki so si med seboj izmenjevali različne šaljive vsebine, a ga je leta 2018 država prepovedala. FlipChat (Feiliao) je bil namenjen pogovorom, Duoshan pa videoklicem. CapCut je orodje za videomontažo, Lark deluje podobno kot Slack. Aplikacij, izdelkov in podružnic imajo še precej več.
A ključni poudarek je velikost podjetja. ByteDance je prevzel več podjetij, tudi v tujini, ustanovil je tudi raziskovalni oddelek ByteDance AI Lab. ByteDancea si ne smemo predstavljati kot kitajske ustreznice Signala, temveč kot kitajsko Meto (ki ima Facebook, Instagram, Whatsapp, umetno inteligenco, razvoj obogatene resničnosti itd.). Pri čemer je na besedi kitajska vsaj tako močan poudarek kot na besedi Meta.
V nebo
Po združitvi Musical.lyja in Douyina je Tiktok rasel kot konoplja. Do januarja 2018 ga je v ZDA preneslo že 130 milijonov uporabnikov, globalno pa približno dve milijardi. (To ni enako kot število uporabnikov.) Uporabljale so ga velike zvezde. Leta 2019 sta se med prvimi zvezdniki platformi pridružila Mariah Carry in Jared Leto, kasneje še Will Smith, Reese Witherspoon in številni drugi. Z rastjo števila uporabnikov in pridruževanjem zvezdnikom je rasla tudi prepoznavnost omrežja, s tem pa prihodki. Septembra 2019 je Tiktok že sklenil prvo veliko medijsko partnerstvo, in sicer z ameriško nogometno ligo (NFL).
Leta 2021 je imel Tiktok že milijardo rednih uporabnikov in je ustvaril več kot štiri milijarde dolarjev prihodkov. Leto pozneje je bil že največkrat prenesena aplikacija v zgodovini. Njegovi uporabniki dnevno aplikaciji namenijo največ časa med vsemi uporabniki družbenih omrežij, lani okrog 54 minut dnevno, kar je celo več kot Youtubu. Tiktok je prerasel osnovni namen in iz anonimne aplikacije za neškodljivo kratkočasenje postal svetovni fenomen. O njegovem vplivu najbolje pričajo predsedniške volitve v Romuniji lanskega novembra, ki jih je tamkajšnje ustavno sodišče razveljavilo zaradi tujega vmešavanja in manipulacij, ki so se v največji meri dogajale prav na Tiktoku.

Tiktokov algoritem uporabnika priklene z odlično zadetimi vsebinami.
Kaj je Tiktok?
Tehnično gledano je platforma, na kateri uporabniki objavljajo kratke videoposnetke v želji, da bi postali viralni. Hudič pa se skriva v detajlih in ti niso vedno očitni. Posnetke na Tiktoku lahko gledamo, če smo registrirani in prijavljeni ali pa če nismo. Njegov algoritem, o katerem je bilo prelitega veliko črnila (in zaskrbljenosti), uporabnikom posnetke streže glede na njihove preference, ki jih sproti spoznava iz interakcij. Posameznim ustvarjalcem lahko sledimo, ni pa to potrebno, pa nam bo Tiktok še vedno prikazoval zelo relevantne vsebine – recimo jim raje interesantne.
Tiktok omogoča tudi zelo resne kariere. Montero Lamar Hill, ki je bolj znan pod reperskim imenom Lil Nas X, se za svojo kariero lahko zahvali Tiktoku. Šele na tej platformi je njegova pesem Old Town Road zaslovela, ker je postala del izziva (#Yeehaw Challenge), ki je obnorel uporabnike. Hilla je opazil Billy Ray Cyrus in mu ponudil sodelovanje v priredbi, ostalo pa je zgodovina, ki vključuje dva grammyja.
Kaj je torej Tiktok? Aplikacija za deljenje videoposnetkov, družbeno omrežje, največja zbirka osebnih podatkov, propagandni stroj, inkubator za iskanje talentov, resna platforma za ustvarjanje prihodkov? Verjetno je najprimernejši odgovor vse od naštetega, dasiravno pod pokrov aplikacije ne vidimo in ne vemo, kaj vse shranjuje in s kom to deli.
Moralni pomisleki
Letos se je največ govorilo o prepovedi Tiktoka v ZDA, kar lahko nekoliko zakrije širši pogled. Tiktok je na različne načine omejen v več državah, v grobem pa lahko pomisleke razdelimo v dve skupini. Na eni strani je cenzura, ker se oblasti ne strinjajo s širjenjem posameznih vsebin (pogosti očitki so pornografija, širjenje dezinformacij, spodkopavanje ugleda voditeljev), na drugi strani pa pomisleki o nacionalni varnosti, torej odtekanje informacij na Kitajsko.
Med prvimi državami, ki so začasno omejile uporabo Tiktoka, sta bili Indija in Indonezija. V prvi je Tiktok za nekaj tednov prepovedalo sodišče, češ da širi neprimerne vsebine, spodbuja pornografijo in predstavlja nevarnost za mladoletne uporabnike. Leto pozneje ga je Indija dokončno prepovedala. Že leta 2018 pa ga je za teden dni prepovedala Indonezija iz podobnih moralnih razlogov, nato pa je ByteDance zagotovil skupino moderatorjev za odstranjevanje neprimernih vsebin. Še v številnih drugih, ne povsem demokratičnih deželah je bil Tiktok občasno blokiran.
Prve salve
Preselimo se torej v ZDA, kjer se dogaja z njim največja drama. Prvo nelagodje s platformo so v ZDA začeli kazati v letu 2019, ko so posamezniki in nekatere nevladne organizacije (tudi takšne z jasno politično opredeljenostjo) začeli izpostavljati nevarnost za nacionalno varnost, ki naj bi jo predstavljal. Senat je od Odbora za tuja vlaganja v ZDA (Committee on Foreign Investment in the United States oziroma CFIUS) zahteval preiskavo, ki se je julija 2020 tudi začela. Že pred tem je CFIUS preiskoval tudi nakup podjetja Musical.ly.
Kmalu so se začele tudi prepovedi, ki niso potrebovale zakonskih rešitev. Zaradi mladih uporabnikov je Tiktok prikladno orodje za njihovo nagovarjanje, kar so kmalu ugotovile tudi različne organizacije in institucije. Ameriška vojska je že leta 2019 uporabljala profil na Tiktoku za oglaševanje poklica vojaka, nato pa je decembra tega leta ministrstvo za obrambo Tiktok razglasilo za varnostno tveganje in prepovedalo njegovo uporabo na državnih napravah. Kasneje je bila sprejeta zakonodaja, ki je prepovedala njegovo uporabo na vseh službenih napravah zveznih uslužbencev (No TikTok on Government Devices Act).
Razmere v Evropi
Tiktok ni nikjer v Evropi popolnoma prepovedan, so pa nekatere države izrazile skeptičnost do njegove uporabe in uporabnike pozvale k previdnosti. Številne države so ga prepovedale na službenih telefonih javnih uslužbencev ali zaposlenih v posameznih državnih organih. Avstrija, Belgija, Estonija, Francija, Irska, Malta, Nizozemska, Norveška in Združeno kraljestvo so sprejeli najobsežnejše prepovedi za javne uslužbence, ponekod pa so ti ožji. Na Danskem je Tiktok prepovedalo obrambno ministrstvo.
V nobenih izmed evropskih držav ni prepovedan za domače uporabnike na lastnih napravah. V Sloveniji za njegovo uporabo ni popolnoma nobenih omejitev, so pa nekatera podjetja zaposlenim na službenih napravah že predlani odsvetovala ali prepovedala njegovo uporabo, prav tako ponekod v službenih omrežjih blokirajo dostop do njega.
Evropska unija in Nato sta zaposlenim prepovedala uporabo Tiktoka na službenih napravah.
V zadnjih izdihljajih svojega mandata je tedanji predsednik Donald Trump poskušal izgnati Kitajce iz Tiktoka. Julija 2020 je zunanji minister Mike Pompeo napovedal njegovo prepoved, kar je sprožilo nekaj odzivov o problematičnosti takšne odločitve z vidika zagotavljanje pravice do svobode izražanja, ki jo varuje ameriška ustava. A Donald Trump je nato konec julija 2020 podpisal izvršni ukaz, ki je od podjetja ByteDance zahteval odprodajo Tiktoka, sicer bi aplikaciji prepovedali delovanje v ZDA.

Kot resni kupec se je omenjal Microsoft, ki ga je tedaj močno zanimal vsemogočni algoritem. Ne pozabimo, da leta 2020 ni bilo ChatGPT in podobnih (bil pa je covid, zaradi česar je uporaba Tiktoka še posebej cvetela). ByteDance je sprva celo pristal na prodajo Tiktoka, pripravili so tudi okvirni dogovor z Microsoftom o prodaji. Prepoved delovanja, ki jo je v svoji maniri Trump zahteval domala čez noč, je bila odložena za 45 dni, kar bi moralo zadoščati za odprodajo Microsoftu ali novemu snubcu Oraclu.
Iz vsega skupaj na koncu ni bilo nič, ByteDance pa je izvršni ukaz izpodbijal na sodišču. Najprej je propadel dogovor z Microsoftom, saj je ByteDance ugotovil, da kitajska vlada ne bi mirno sprejela prodaje algoritma in nastajajoče umetne inteligence ameriškemu podjetju. To je navsezadnje nakazala s prvo spremembo izvoznih omejitev po 12 letih, med katere je uvrstila tudi tehnologijo za analizo podatkov iz personaliziranih storitev za nudenje priporočil – točno to, kar počne Tiktokov algoritem. Nekaj časa je bila aktualna še kupčija z Oraclom, s katerim bi skupaj ustanovili novo podjetje v kitajski solasti, ki bi postalo lastnik Tiktoka, a se tudi to ni zgodilo.
Tiktok je prve salve preživel, ker je septembra 2020 sodišče v Washingtonu izdalo začasno odredbo, s katero je zamrznilo izvršni ukaz. Prihodnjega januarja je prisegla nova administracija Joeja Bidna, ki je junija 2021 z novim izvršnim ukazom razveljavila Trumpovega. A težav še ni bilo konec.
Zakonska prepoved
Biden je resda preklical izvršni ukaz, a je ministrstvu za trgovino naročil temeljito preiskavo morebitnih nevarnosti za nacionalno varnost, ki bi jih utegnil predstavljati Tiktok. Še vedno je bilo problematično kitajsko lastništvo, ki naj bi po poročanjih zahodnih medijev kitajskim oblastem omogočalo vpogled v vseh osebne podatke, ki jih zbira Tiktok. ByteDance je ves čas poudarjal, da so zasebno podjetje brez povezav z oblastmi. Podatki o ameriških uporabnikih naj bi bili shranjeni v ZDA in Singapurju, podjetje pa neodvisno. A viri iz ameriške podružnice podjetja so govorili povsem nasprotno zgodbo, zato se je v ZDA krepil politični pritisk za umik Tiktoka. Leta 2023 je Trump na družbenih omrežjih še vedno trdil, da je treba Tiktok prepovedati. Čedalje več članov kongresa se je z njim strinjalo.
Kaj Tiktok počne s podatki uporabnikov?
Poleg manipulacij z javnim mnenjem in širjenja dezinformacij je vprašanje varovanja podatkov uporabnikov glavno jabolko spora. Tiktok zagotavlja, da so podatki shranjeni na strežnikih v ZDA, Singapurju in Maleziji, kitajske oblasti pa da do njih nimajo dostopa.
V preteklosti je podjetje že priznalo posamezne incidente, v katerih so nekateri zaposleni neupravičeno pogledovali v osebne podatke, zaradi česar so bili odpuščeni. Leta 2022 so štirje zaposleni vohunili za novinarji, ki uporabljajo Tiktok.
Trdnih dokazov, da bi kitajske oblasti dejansko dostopale do podatkov Tiktoka, ni, so pa do leta 2022 zaposleni na Kitajskem imeli dostop do podatkov ameriških uporabnikov, kar naj bi po lastnih zagotovilih odpravili. Podatke naj bi po novem preusmerjali skozi Oraclov oblak.
Prve korake k blokadi so poskušale narediti posamezne zvezne države. Montana je že maja 2023 sprejela zakon, ki bi od januarja 2024 prepovedoval uporabo Tiktoka na vseh napravah ali dostop do aplikacije na spletnih tržnicah (App Store, Play Store). Zakon ni začel veljati, ker ga je novembra zaustavilo zvezno sodišče.
A v kongresu so se nadaljevala prizadevanja za blokado na zvezni ravni. Zanimivo je, da je Trump marca 2024 svoje mnenje popolnoma spremenil in začel nasprotovati blokadi Tiktoka. Po njegovem novem mnenju bi s tem pridobil zgolj Facebook. Aprila je predstavniški dom potrdil zakon PAFACA (Protecting Americans from Foreign Adversary Controlled Applications Act), ki ga je teden dni pozneje potrdil še senat. Predsednik Biden je zakon podpisal in razglasil 24. aprila 2024. Zakon sta podprli obe stranki, sprejet je bil z veliko večino. V spodnjem domu je bil izid glasovanja 352 proti 65, v senatu pa 79 proti 18.

Pred sprejemom je proti zakonu lobiralo več organizacij. Poleg ByteDancea in Tiktoka so se proti opredelili tudi Electronic Frontier Foundation, American Civil Liberties Union, PEN America in še številni drugi. Vsi so izpostavljali problematičnost omejevanja svobode govora.
PAFACA izrecno prepoveduje distribucijo, vzdrževanje ali posodabljanje aplikacij, ki jih nadzorujejo tuji sovražniki (foreign adversary) na spletnih straneh in tržnicah z aplikacijami, razen če v 270 dneh lastniki odprodajo večinski delež v podjetju (qualified divestiture). ByteDance in Tiktok sta v zakonu omenjena izrecno, velja pa lahko tudi za druge aplikacije, če jih upravljajo osebe iz države, ki jo ZDA označujejo kot sovražno, ali pa katerokoli, za katero predsednik določi, da ogroža nacionalno varnost. Aplikacija je definirana kot spletna stran, namizna aplikacija, mobilna aplikacija in aplikacija za obogateno resničnost, ki registriranim uporabnikom omogoča ustvarjanje, deljenje in ogledovanje besedil, slik, videoposnetkov in hipne komunikacije. Pogoj je, da ima aplikacija vsaj milijon uporabnikov in da ni namenjena objavljanju ocen oziroma recenzij. V zakonu tudi piše, da ima predsednik po 270 dneh možnost podaljšati rok za dezinvestiranje še za 90 dni, k čemur se bomo še vrnili.
Algoritem
Ena izmed osrednjih prednosti Tiktoka je algoritem, o katerem govorimo s skoraj mističnim prizvokom. Za končne uporabnike je črna škatla, a analize so vendarle dognale nekaj podrobnosti o njegovem delovanju. Njegova ključna značilnost je učinkovito predlaganje novih vsebin glede na uporabnikovo obstoječo interakcijo s platformo.
V EU lahko uporabniki zaradi GDPR od Tiktoka zahtevajo vpogled v vse zbrane osebne podatke, kar omogoča nadaljnje analize. Od tretjine do polovice posnetkov, ki jih uporabnik vidi, Tiktok izbere na podlagi preteklih ogledov. Pomembne informacije so uporabnikove interakcije z videoposnetki (všečkanje, deljenje, komentiranje, skrivanje, ogled), iskalni zadetki, nastavitve naprave in okus ljudi, ki jim uporabnik sledi.
Podrobnosti Tiktok ne bo nikoli razkril, kar velja tudi za ostala družbena omrežja, ker bi to odprlo pot zlorabam.
ByteDance je seveda vložil tožbo, da bi zakon ustavil, saj mu je očital protiustavnost. Okrožno sodišče v prestolnici je soglasno zavrnilo tožbo in ni izdalo niti začasne odredbe, zato se je ByteDance pritožil na vrhovno sodišče. To je primer sprejelo v obravnavo in po hitrem postopku 17. januarja 2025 odločilo, da je zakon v skladu z ustavo. Dva dni pozneje je potekel 270-dnevni rok in Tiktok je postal uradno prepovedan.
Preobrat
Sodišče je odločitev sprejelo tri dni pred začetkom mandata nove administracije, zakon pa je začel veljati dan pred njenim nastopom. Tiktok je bil v ZDA nedostopen približno pol dneva, saj je ByteDance sam onemogočil dostop. S svojih tržnic sta jo odstranila tudi Google in Apple. A že pol dneva pozneje je Tiktok spet normalno deloval, saj je Trump kot bodoči predsednik javno dejal, da sme Tiktok delovati. Tiktok se mu je v aplikaciji celo javno zahvaljeval. Google in Apple pa sta ga na svoji tržnici vrnila šele sredi februarja, ko sta od pravosodne ministrice Pam Bondi dobila pisna zagotovila, da ne bosta preganjana.
Trump je od lanskega marca ponavljal, da bo Tiktok lahko deloval in da se ne sme blokirati. To je bila pogumna trditev, saj ameriški predsednik te možnosti nima in ker je bil zakon o prepovedi sprejet tako zelo prepričljivo, s podporo demokratov in republikancev. Ima pa kot predsednik pristojnost, da za največ 90 dni podaljša prehodno obdobje, kar je tudi storil. Ura je začela odštevati do 3. aprila letos, saj je odobril 75 dni. Pravniki si niso enotni, ali to sploh sme storiti, saj je zakon dan pred to odločitvijo že začel veljati, a za zdaj tega nihče ni izpodbijal.
Kdo bi lahko kupil Tiktok?
Ena izmed preprek pri prodaji je prav kitajska država, ki je sprejela izvozne omejitve in prepoveduje prodajo algoritma, ki je ključni del Tiktoka. Kakršnokoli kupčijo bo morala najprej odobriti Kitajska. Hkrati ByteDance trdi, da Tiktoka sploh ni mogoše »izrezati« iz ByteDancea in ga ločeno prodati.
V ZDA so številna podjetja izrazila interes za odkup Tiktoka. V preteklosti so se oglasili Microsoft, Oracle in Perplexity AI. Ponudbo za nakup brez algoritma je oddal tudi Project Liberty, ki ga vodi milijarder Frank McCourt. Neuradno sta se omenjala tudi Elon Musk in njegov X ter Jeff Bezos in njegov Amazon.
Kaj se bo torej zgodilo zdaj? Možnosti je več. Če kongres zakon spremeni, je razvoj dogodkov odvisen od novega zakona. Druga možnost je, da Tiktok dobi nove lastnike. Pogosto se omenja scenarij deljenega lastništva, kjer bi ga obvladovalo novo podjetje v solasti ByteDancea in ameriškega podjetja. Tretja možnost pa je seveda, da se sprijazni z blokado v ZDA.
Nejasna prihodnost
Sredi februarja, ko je nastajal ta prispevek, je Trump v svojem slogu dvoumno dejal, da ima na razpolago še 90 dni izpred dveh tednov in da je prepričan, da je rok lahko še podaljšan. Kaj točno je s tem mislil, ni jasno. V zakonu jasno piše, da lahko predsednik rok podaljša enkrat in za največ 90 dni.
Tiktok ni kitajska aplikacija, katere ukinitev bi jezila le ustvarjalce vsebin – ti so prav tako vložili svojo zahtevo za presojo ustavnosti zakona, a jo je sodišče združilo z ByteDanceovo vlogo, ki jo je nato zavrnilo. ByteDance ima 150.000 zaposlenih po vsem svetu (!), od tega jih je v ZDA po neuradnih podatkih 7.000, je letos poročal Forbes. ByteDance jim je še januarja zagotavljal, da njihova delovna mesta niso ogrožena, februarja po začetku veljavnosti zakona so retoriko spremenili. Vodja Tiktoka Šov Zi Čev je diplomatsko dejal, da mora biti organizacija v primerni obliki v teh časih in da so nekatere ekipe v njej napihnjene.


Tiktok je 19. januarja po nekajurni prekinitvi ponovno začel delovati, ko je Trump napovedal podaljšanje prehodnega obdobja.
Usoda Tiktoka ostaja nejasna, a v resnici sta možnosti za nadaljnje delovanje v ZDA le dve. Bodisi ga bo kupilo neko ameriško podjetje bodisi bo kongres spremenil zakon, ki ga prepoveduje.
Časovnica
6. 8. 2020 – Predsednik Donald Trump podpiše izvršni ukaz, ki prepove Tiktok.
14. 8. 2020 – Predsednik Donald Trump podpiše nov izvršni ukaz, ki od ByteDancea zahteva prodajo Tiktoka v 90 dneh.
24. 8. 2020 – ByteDance vloži tožbo proti izvršnemu ukazu.
23. 9. 2020 – ByteDance zahteva izdajo začasne odredbe.
27. 9. 2020 – Sodišče izda začasno odredbo, ki ustavi Trumpov izvršni ukaz.
9. 6. 2021 – Predsednik Joe Biden podpiše izvršni ukaz, ki razveljavi Trumpove ukaze.
30. 12. 2022 – Predsednik Joe Biden podpiše izvršni ukaz o prepovedi Tiktoka na službenih napravah zveznih uslužbencev.
17. 3. 2023 – Ameriško pravosodno ministrstvo in FBI začneta preiskavo Tiktoka zaradi suma vohunjenja.
20. 4. 2024 – Predstavniški dom v ZDA potrdi zakon PAFACA s 360 glasovi za in z 58 proti.
23. 4. 2024 – Senat v ZDA potrdi zakon PAFACA z 80 glasovi za in 19 proti.
24. 4. 2024 – Predsednik Joe Biden podpiše in razglasi PAFACA.
6. 12. 2024 – Prizivno sodišče zavrže tožbo Tiktoka in očitke o neustavnosti PAFACA.
16. 12. 2024 – Tiktok na vrhovno sodišče vloži zahtevo za zadržanje izvajanja zakona.
18. 12. 2024 – Vrhovno sodišče sprejme primer v obravnavo.
10. 1. 2025 – Obravnava na vrhovnem sodišču.
17. 1. 2025 – Vrhovno sodišče potrdi PAFACA.
19. 1. 2025 – PAFACA začne veljati, Tiktok v ZDA postane nezakonit.
19. 1. 2025 – Tiktok preneha nuditi storitev ameriškim uporabnikom, Google in Apple ga odstranita s svojih tržnic aplikacij.
19. 1. 2025 – Trump objavi, da bo razglasil izvršni ukaz o podaljšanju prehodnega obdobja.
19. 1. 2025 – Tiktok ponovno začne delovati za ameriške uporabnike.
20. 1. 2025 – Trump podpiše izvršni ukaz o podaljšanju prehodnega obdobja za 75 dni.
14. 2. 2025 – Google in Apple ponovno dodata Tiktok na svoje tržnice aplikacij.