Applov avtomatik

Delo z računalnikom je večkrat sestavljeno opravil, ki se periodično ponavljajo. Medtem ko tovrstna opravila na mobilnih napravah z logotipom ugriznjenega jabolka združimo pod eno streho s pripomočkom »Shortcuts«, se jih na računalnikih z operacijskim sistemom macOS lotimo na več načinov. Najpreprostejša je pot, na katero nas popelje sistemu priloženo programsko orodje »Automator«.

Prvi koraki

Zagon Automatorja je enak zagonu katerekoli druge aplikacije na macu. Najlažje ga zaženemo z iskalnikom Spotlight (Cmd + Space), kamor najprej vpišemo ime orodja za avtomatizacijo in nato potrdimo s tipko Enter. Odpre se nam pogovorno okno, kjer določimo mesto za shranjevanje ter nadaljujemo s klikom na New Document. V naslednjem koraku izberemo tip avtomatizacije. Izbiramo lahko med Workflow, Application, Quick Action, Print Plugin, Folder Action, Calendar Alarm, Image Capture Plugin in Dictation Command. Vsak od tipov ima svoje posebnosti z določenimi omejitvami. Izbiramo prosto, dovoljeno je kombiniranje po naših željah in zamislih.

Pri izdelavi postopka so nam na voljo različni tipi, ki se ponašajo s svojstvenimi lastnostmi.

Najlažji je način Workflow, ki predstavlja tip postopka, namenjenega zagonu iz programa Automator. Naslednji je Application, postopek, ki se samodejno zažene ob kliku nanj oziroma ko nanj spustimo datoteke ali imenike. Hitre akcije Quick Actions so namenjene uporabi v raziskovalcu Finder, na akcijskem traku Touch Bar ali za delo s servisi Services, do katerih dostopamo z desnim klikom na predmet, ki je upravičen do njih. Print Plugin se sproži istočasno s postopkom tiskanja, Calendar Alarm ob vnaprej nastavljenem dogodku hišnega koledarja Calendar, Image Capture ob zajemanju zaslonske slike na macu in Dictation Command, ko uporabimo v operacijski sistem macOS vgrajeno možnost nareka.

Delo

Privzeti spletni brskalnik v operacijskem sistemu macOS nastavimo v nastavitvah »System Preferences« / »General« / »Default web browser«.

Začnemo s preprostim postopkom in ta bo odprl dežurni spletni brskalnik ter spletišča, ki jih vsakodnevno potrebujemo pri svojem delu. V ta namen zaženemo programski pripomoček Automator in kot tip dokumenta izberemo Application, saj želimo, da se ob kliku na pripadajočo ikono koraki izvedejo neodvisno od orodja, v katerem so prvotno navedeni. Med akcijami na skrajni levi strani poiščemo Internet in s seznama izberemo Get Specified URLs. Izbrano povlečemo na delovno površino, ki je na desni strani Automatorjevega pogovornega okna in svoje poslanstvo izraža z napisom Drag actions or files here to build your workflow. Gradnik urejamo z gumboma Add in Remove. Vanj vpišemo poljubno število spletnih naslovov, ki jih lahko preizkusimo z gumbom Open URL. Ko smo z izbiro zadovoljni, iz akcij na delovno površino povlečemo še Display Webpages in avtomatizacijski postopek v podobi aplikacije z ukazom File / Save shranimo na poljubno mesto. Samodejno odpiranje izbranih spletnih strani v prihodnje uporabimo tako, da v raziskovalcu Finder poiščemo področje, kamor smo postopek shranili, ter ga z dvoklikom zaženemo. Strani se bodo odprle v privzetem spletnem brskalniku, ki je naveden v nastavitvah System Preferences / General / Default web browser.

Z avtomatizacijo si med drugim olajšamo tudi preklapljanje iz dnevnega načina dela v nočnega »Dark mode«.

Drugi, enako preprosti postopek nam prihrani večno skakanje po nastavitvah, ko želimo preklapljati med svetlim in temnim načinom delovanja operacijskega sistema macOS. V Automatorju spet izberemo tip dokumenta Application, a tokrat v knjižnici z akcijami poiščemo sklop Utilities. Gradnik, ki ga iščemo, se imenuje Change System Appearance. Povlečemo ga na delovno površino in shranimo, saj je že privzeto usklajen z našimi željami.

Ob spreminjanju datotek nas »Automator« vedno prijazno opomni, da bi bilo pametno ustvariti varnostne kopije izbranih elementov.

Največ ponavljajočih se opravil pri delu z računalnikom izvajamo z datotekami vseh vrst. Eden izmed nadvse priročnih postopkov, ki jih Automator zelo olajša, je skupinsko preimenovanje datotek. Čeprav se njegove akcije sprva zdijo zastrašujoče kompleksne, se pri delu z njimi hitro izkaže, da so hitro razumljive in nemalokrat same poskrbijo za idejo, kje bi nam najbolj koristile. Tako je tudi v primeru preimenovanja datotek. Postopek tokrat začnemo graditi s tipom Workflow. Akcija, ki jo iščemo, se nahaja pod Library / Files & Folders. Imenuje se Rename Finder Items. Ko jo povlečemo na delovno površino, nas sistem opozori, da bo postopek spreminjal datoteke na disku in nam lahko ponudi varnostno mrežo s hkratno izdelavo kopij preimenovanih predmetov. Odločitev za kopije potrdimo z gumbom Add.

Akcija skupinskega preimenovanja ima vrsto možnosti. Datotekam lahko v ime vrinemo datum in čas (Add Date or Time), spreminjamo male črke v velike (Change Case), dodajamo besedilo (Add Text), jih oštevilčimo (Make Sequential) ali zamenjamo obstoječe ime z novim (Replace Text). Zadnja možnost pogostokrat pride najbolj prav, zato jo izberemo tudi tokrat in v kvadrat Find vpišemo neželeno besedilo, ki ga zamenjamo z novim v okvirju Replace. Na voljo sta dve dodatni možnosti, in sicer full name, basename only, extension only, ki določa okvir iskanja (po celem imenu, zgolj imenu ali le po končnici), ter Ignore Case, ki v primeru kljukice upošteva vneseni termin ne glede na velike ali majhne črke. Uporaba postopka je naslednja: v raziskovalcu Finder označimo datoteke, ki jih želimo preimenovati, nakar v Automatorju odprti postopek zaženemo z gumbom Run.

Danes imamo na računalniku na tisoče fotografij najrazličnejših oblik in velikosti, kar je posledica številnih virov, s katerimi smo jih posneli oziroma prišli do njih. Urejevanje digitalnega albuma je težaško delo, ki zahteva, da posamezno sliko odpremo v namenskem programu in jo obdelamo. Četudi bomo fotografijam spremenili le velikost, si moramo za opravilo rezervirati ure in ure svojega časa, če že ne kar celih dni. Automator nam priskoči na pomoč, če z njim ustvarimo postopek Quick Action. V knjižnici akcij poiščemo Photos / Scale Images, nato izberemo želeno velikost v slikovnih pikah ali odstotkih. Postopek shranimo z ustreznim imenom. Uporaba samodejnega pomagača je preprosta: v raziskovalcu Finder poiščemo fotografijo, ki ji želimo spremeniti velikost, jo izberemo z desnim klikom in akcijo sprožimo z ukazom Quick Actions / Ime_postopka.

Eno od pogostih opravil pri delu z datotekami PDF je njihovo združevanje. Pri tem nam pomaga preprost postopek za avtomatizacijo.

Med nadvse uporabne postopke sodi tudi združevanje PDF-dokumentov. Da bi spojili več dokumentov Adobovega formata, ne potrebujemo profesionalnega programa za urejanje PDF. Dovolj je izdelava namenskega postopka Workflow, kjer med akcijami lociramo Files & Folders / Get Selected Finder Items ter gradnik povlečemo na delovno površino. Naslednjo akcijo iščemo med skupino PDFs. Uporabili bomo Combine PDF pages. Z izbiro Appending pages bomo strani drugega dokumenta pripeli prvemu. Če želimo, da se obdelani dokumenti shranjujejo na enotnem mesto, dodamo še korak Files & Folders / Move Finder Items. Iz padajočega menija izberemo prostor na disku, kjer se bodo obdelane datoteke zbirale, in postopek shranimo. Združevanje prožimo tako, da v raziskovalcu Finder označimo dokumente PDF in v Automatorju poženemo postopek z Run.

Včasih se nam zgodi, da imamo postopek, ki bi ga raje uporabljali kot samostojno aplikacijo, a smo pri njegovi izdelavi izbrali tip Workflow, kar pomeni, da ga lahko zaganjamo le znotraj programa Automator. Na srečo lahko zmoto hitro popravimo. Postopek v Automatorju odpremo, ga dopolnimo z morebitnimi drobnimi izboljšavami in pretvorimo z ukazom File / Convert To. Ponovno ga shranimo, po možnosti z drugim imenom, da ohranimo izvirnik.

Pri delu z besedilom in tudi drugače večkrat kopiramo in lepimo že spisane besede, števila in odstavke. Če ne uporabljamo programskih pripomočkov, ki kopirano shranjujejo, smo običajno omejeni na zadnje elemente v pomnilniku. Z Automatorjem po želji ustvarimo lastnega upravitelja kopiranih koščkov, kar storimo tako, da odpremo nov dokument tipa Workflow. Na delovno površino najprej povlečemo gradnik Library / Utilities / Get Contents of Clipboard. Nadaljujemo z Library / Text / New Text File, ki mu določimo ime in pot do datoteke s shranjeno vsebino. Če želimo biti opozorjeni, preden bo datoteka ustvarjena, razširimo možnosti gradnika Options in obkljukamo Show this action when workflow runs. Postopek shranimo in ga po potrebi zaženemo. Če želimo, da se shranjena vsebina v datoteki vedno zbira, pretvorimo postopek v aplikacijo in jo dodamo med programe, ki se zaženejo ob zagonu operacijskega sistema macOS.

Programiranje

Verjetno najmočnejša plat programskega pripomočka za avtomatizacijo na macu je Automatorjeva naveza s skriptnim programskim jezikom AppleScript. AppleScript je z uporabniki macov že več kot dvajset let. Omogoča nam, da z opisno kodo ustrežljivost računalnika razširimo do meja naše domišljije. Kot programski jezik ima dokaj strmo učno krivuljo, zato je začetnikom pisana na kožo njegova povezljivost s precej bolj prijaznim Automatorjem. Ker je močnejši od zadnjega, si z njim pomagamo pri uresničevanju želja, ki zgolj ob uporabi Automatorja naletijo na gluha ušesa. Lep primer je odpiranje aplikacije, ki za nadaljevanje zahteva vnos prijavnih podatkov.

Kodo »AppleScript« običajno urejamo v namenskem urejevalniku »AppleScript Editor«, z veseljem pa jo sprejme tudi »Automator«.

Izdelavo postopka začnemo s tipom dokumenta Application, na katerega povlečemo akcijo Library / Utilities / Launch Application. Gradniku pokažemo pot do želene aplikacije in nadaljujemo z akcijo Library / Utilities / Run AppleScript. Brez dodatne akcije bi postopek ob zagonu sicer aktiviral izbrano aplikacijo, a bi obstal pri vnosu prijavnih podatkov. S skripto AppleScript mu bomo najprej dali nekaj časa, da se program zažene in nato posredovali prijavne podatke, v našem primeru geslo, ki ga zahteva testna aplikacija. V gradnik Run AppleScript vpišemo naslednjo kodo:

on run {input, parameters}

tell application "censhare Client" to activate

delay 2

tell application "System Events"

delay 5

keystroke "geslo"

keystroke return

end tell

end run

V kodi postopku najprej povemo, kateri od odprtih programov naj aktivira, nato počakamo, da se izbranec do konca naloži, nakar mu posredujemo prijavno besedno zvezo, v kodi zapisano kot geslo. Vnos potrdimo s tipko Enter, kar v kodi naredi ukaz keystroke return. Postopek shranimo in mu dodelimo privlačno ikono, kar naredimo tako, da z desnim klikom izberemo postopek, shranjen kot aplikacijo, kliknemo na Get Info, nakar levo zgoraj izberemo ikono Automatorja, ki jo je program samodejno dobil ob kreaciji. Novo ikono prilepimo s Cmd + V. Seveda moramo v pomnilnik predhodno naložiti sliko, ki jo želimo uporabiti. Priporočljivo je, da v pomnilnik naložimo kar ikono programa, ki ga postopek zaganja in se vanj prijavlja. Koraki so enaki, le tipki Cmd + C nadomestita Cmd + V.

Pri navedenem primeru gre seveda za nadvse preprosto kodo, ki pa reši čisto praktičen primer in nakaže, česa vsega je Automator v navezi s programskim jezikom AppleScript zmožen. Z njim smo se zgolj dotaknili gore znanja, ki je potrebno za zahtevnejše projekte avtomatizacije opravil na macu in širše. Ker AppleScript presega okvire začetnega članka, se bomo zadovoljili zgolj s smernicami za nadaljnje raziskovanje področja. Zapomniti si velja, da kljub dokaj strmi učni krivulji tako Automator kot AppleScript ponujata ogromno možnosti, za katere se velja potruditi. Najpomembnejše pa so, kot vedno, naša domišljija ter zamisli, ki izvirajo iz nje.