Applov časovni stroj

Podjetje Apple je bilo med prvimi znanilci razvoja tudi na področju brezžičnih omrežij. Njihovi izdelki AirPort so se od preostalih razlikovali med drugim po prepoznavnem oblikovanju. Pred kratkim so v Cuppertinu v eno napravo združili brezžični usmerjevalnik ter disk in tako zaokrožili lok, ki ga je začel program za izdelovanje varnostnih kopij, Time Machine. Novo napravo so poimenovali časovna ladja (Time Capsule).

Time Capsule je torej v eno ohišje združen brezžični usmerjevalnik in disk velikosti 500 GB (oziroma 1 TB v zmogljivejšem modelu). Od Applovih izdelkov pričakujemo vrhunsko obliko. Naprava nima zunanjih anten, na sprednji strani ohišja je zgolj lučka za prikaz stanja, na zadnji strani pa so na voljo trije ožičeni omrežni priključki za krajevno povezavo (LAN) in en za povezavo v svet (WAN). Na zadnji strani najdemo tudi priključek USB in vdolbinico s tipko za povrnitev v tovarniško stanje. Napajalnik je skrit v ohišju.

Za začetno nastavitev vstavimo ploščo CD-ROM oziroma uporabimo najnovejšo različico programa Airport Utility, ki je na novih Macih že nameščen. Isti program lahko namestimo tudi v računalniku z okoljem Windows XP ali Vista. Časovno ladjo najlaže priključimo ob pomoči čarovnika, mogoča pa je tudi ročna nastavitev. Napravo najprej poimenujemo, nato nastavimo geslo za dostop do nje in do diska. Time Capsule lahko povežemo z računalnikom na več načinov. Če doma že imamo brezžično omrežje, je najbolj logičen korak zamenjava starega brezžičnega usmerjevalnika z Applovim novincem. Žal tega nismo mogli narediti, ker Applovi izdelki po stari navadi ne omogočajo kloniranja naslova MAC (s kloniranjem spremenimo naslov MAC na vratih WAN), ponudnik kabelskega dostopa pa na vhodu v kabelski modem pričakuje zmeraj enak naslov naprave, ki je povezana s kabelskim modemom. Kupcu preostane le, da pri ponudniku internetnih storitev spremeni registrirani naslov MAC, temu pa smo se pri preizkušanju Time Capsule odrekli.

Naslednja možnost, ki jo ponujajo nastavitve, je ta, da Time Capsule pridružimo obstoječemu brezžičnemu omrežju. To nam je pri 1 TB modelu uspelo brez težav, pri dvakrat skromnejšem pa nikakor ne. Tako smo bili prisiljeni izbirati med tremi nepraktičnimi možnostmi priklopa, a so vse delovale. Za najbolj smiselno se je izkazala priključitev na računalnik s kablom. To sicer zveni štorasto, a smo s tem dosegli večje hitrosti prenosa pri izdelovanju varnostnih kopij kot pri brezžični povezavi. Nizka hitrost prenosa podatkov je (poleg zgoraj omenjenih težav) največja pomanjkljivost Time Capsule. Pri izdelovanju varnostnih kopij na omrežni disk moramo vsaj pri prvi (polni) kopiji prenesti praviloma 100 GB podatkov, lahko pa še seveda precej več. In Time Capsule je počasen. Hitrost prenosa se sicer zelo spreminja, dosegla je največ 10,5 MB/s po žici, ko smo uporabljali povezavo 1 Gb/s z ustreznim kablom (CAT 6) med računalnikom iMac in Time Capsule. Povprečna hitrost prenosa je bila skoraj dvakrat nižja. Tako je trajalo več kot dve uri in pol, da smo izdelali kopijo razdelka z nekaj čez 80 GB podatkov. Varnostna kopija je manjša (54 GB), saj program Time Machine podatke pred prenosom stisne. Po omrežju se v Time Capsule prenese nekoliko več podatkov (58 GB), saj svoj delež terja tudi krmiljenje prenosa podatkov.

Pri brezžični povezavi je vse še precej slabše, kljub uporabi omrežja 802.11n, ki obljublja nominalnih 130 Mb/s (oziroma 16 MB/s). V resnici je bila največja trenutna hitrost prenosa malo pod 6 MB/s, povprečna pa okoli 1,5 MB/s. Za izdelavo varnostne kopije smo potrebovali več kot 10 ur, pri čemer je bila brezžična povezava rezervirana izključno za to opravilo. Vendar pa je povezava dovolj dobra za nadaljnje shranjevanje varnostnih kopij, saj program Time Machine shranjuje samo spremenjene in nove datoteke - privzeto to počne vsako uro. Priklic varnostne kopije posamezne datoteke je skrajno enostaven - zaženemo program Time Machine in na časovni osi izberemo trenutek, iz katerega bi radi posamezno datoteko. Omenimo le, da včasih ni bilo mogoče izbrati časa vrnitve - edina možnost je bila Today. Težavo smo odpravili z novim zagonom programa.

Izdelovanje varnostnih kopij je mogoče le na Macih z nameščenim operacijskim sistemom Mac OS X 10.5 (Leopard), seveda pa lahko na Time Capsule shranjujemo datoteke tudi z driugih Macov in PCjev.

Naprava ima vrata USB, na katera lahko priključimo dodatni zunanji disk. Glede na hitro rast velikosti diskov in porabe prostora na njih, je Apple s tem naredil pravo potezo. Namesto diska lahko na vrata USB priključimo tiskalnik in ga s tem spremenimo v omrežni tiskalnik. Poleg uporabe v brezžičnem omrežju lahko damo tiskalnik v deljeno uporabo tudi prek vrat WAN.

Apple Time Capsule

Kaj: brezžični usmerjevalnik z vgrajenim diskom za izdelovanje varnostnih kopij.

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Prodaja: Apple IMC Slovenija, E.P.L.

Cena: 310 EUR (500 GB), 521 EUR (1 TB).

Za: Oblikovanje. Priklop dodatnega zunanjega diska ali tiskalnika.

Proti: Počasnost. Ne omogoča upravljanja iz spletnega vmesnika. Ne omogoča kloniranja naslova MAC.

Ethernet 1 Gb/s

CAT 5E

Ethernet 1 Gb/s

CAT 6

Wireless 802.11n

Čas izdelovanja kopije

2 uri 40 minut

2 uri 40 minut

10 ur 41 minut

Povprečna hitrost prenosa

6,2 MB/s

6,2 MB/s

1,55 MB/s

Najvišja hitrost prenosa

10,4 MB/s

10,3 MB/s

5,78 MB/s

Tabela: Prikazan je čas izdelovanja varnostne kopije na računalniku iMac. Velikost razdelka, ki smo ga kopirali, je bila 82 GB, velikost slike na disku Time Machine je bila 53,5 GB, prek omrežja je bilo prenesenih 58,2 GB podatkov.

Time Capsule je počasen. Hitrost prenosa se sicer zelo spreminja, dosegla je največ 10,5 MB/s po žici, ko smo uporabljali povezavo 1 Gb/s z ustreznim kablom (CAT 6) med računalnikom iMac in Time Capsule. Povprečna hitrost prenosa je bila skoraj dvakrat nižja.