Bančni tehnološki velikan, ki je začel s kalkulatorjem

Nixdorf Computer je bil na vrhuncu svoje moči četrti največji evropski proizvajalec računalnikov in se je hvalil, da je največji proizvajalec programske opreme na svetu. Danes ime Nixdorf prepoznajo le še redki starejši državljani.

Heinz Nixdorf je bil zaposlen v podjetju Remington Rand Corp., ki je med drugim izdelovalo pisalne stroje pa tudi sisteme mainframe. Tam se je Nixdorf srečal s kalkulatorji, v katerih je videl izjemen potencial. Imel je idejo, kako jih narediti zelo dobičkonosne, svoj koncept pa je predstavil več velikim podjetjem iz takrat še Zahodne Nemčije. Prisluhnili so mu v podjetju Rheinisch-Westfälischen Elektrizitätswerken (RWE), ki se je ukvarjalo s proizvodnjo in prodajo električne energije, ter mu dali na voljo delovno sobo in predujem v višini 30.000 nemških mark za uresničitev proizvodnje kalkulatorjev. Nixdorf je omenjena sredstva vložil v ustanovitev in zagon podjetja Labor für Impulstechnik, ki je začeli julija 1952 delovati v mestu Essen. Še istega leta je podjetje izdelalo svoj prvi kalkulator, ki je hitro postal uspešnica, in to ne le na domačem trgu, temveč tudi po Evropi. Največji stranki sta bili podjetji Wanderer-Werke v Kolnu in Compagnie des Machines Bull iz Pariza. Mlado podjetje je kmalu zatem postalo dobavitelj elektronskih aritmetičnih in logičnih enot za vodilne proizvajalce pisarniških strojev pa tudi sistemov za luknjanje kartic.

Podjetje je hitro preraslo svoje prostore in že 1954 je sledila selitev v Nixdorfovo domače mesto Paderborn, kjer je sprva najemalo vedno več prostorov, dokler se ni leta 1961 preselilo v povsem nove lastne. Danes v tej isti stavbi domuje največji računalniški muzej v Evropi.

Začeli so s kalkulatorji

Med najbolj odmevnimi inovacijami podjetja je prvi namizni kalkulator z vgrajenim tiskalnikom – Wanderer Conti. Naprava nič kaj majhnih zunanjih mer (38 x 49 cm in višine 20 cm) je tehtala kar 21 kilogramov. Nixdorf je leta 1964 razvil elektroniko za pisarniški kalkulator proizvajalca Wanderer in ga pozneje tudi izdeloval po njegovi licenci. Ko je bila leto pozneje novost v obliki kalkulatorja z vgrajenim tiskalnikom predstavljena na sejmu Hannover Messe, so si to napravo zaželeli finančni in računovodski oddelki v številnih podjetjih. Wanderer Conti je bil pravzaprav neke vrste preprost računalnik, opravljal je funkcije kalkulatorja, opremljen je bil z magnetnim pomnilnikom in s tiskalnikom. Opogumljeni s prodajnim uspehom v Evropi, so v Nixdorfu vstopili še na ameriški trg. In tam dosegli odmevno zmago. Samo podjetje Victor Comptometer Corporation iz Chicaga je naročilo kar za 100 milijonov nemških mark kalkulatorjev Wanderer Conti.

Številni računovodje si svojega dela še danes ne predstavljajo brez kalkulatorja z vgrajenim tiskalnikom. Pred 54 leti je to kombinacijo izumil prav Nixdorf.

Nadaljevali pa z računalniki

Leto 1964 je bilo za Nixdorf resnično prebojno. Ugotovili so, da so računalniki mainframe za večino podjetji preveč kompleksni in predragi, zato so razvili dostopnejšo alternativo. Izdelali so namreč prosto programabilen računalnik. Sistem, poimenovan Nixdorf 820, je bil prilagojen malim in srednje velikim podjetjem, odlikovala pa sta ga izjemna učinkovitost in ugodna cena. Opremljen je bil z magnetnim pomnilnikom, s tipkovnico in tiskalnikom. Pozneje je pridobil še magnetne kartice za shranjevanje podatkov, matrični tiskalnik in modul, ki je omogočal prenos podatkov na strežnike. V polni konfiguraciji je ta računalniški sistem tehtal kar 213 kilogramov, na trgu pa se je obdržal vse do leta 1970.

Nixdorf 820 je v času računalniških sob uvajal svojevrstno revolucijo. »Majhen« računalnik je bilo moč programirati za različne naloge.

Prodajni uspeh modela 820 je podjetju dal misliti. Nixdorf je po vzoru ameriških tekmecev tudi sam želel preizkusiti prodajo brez posrednikov in distributerjev. V ta namen je tudi odprl prvo Labor für Impulstechnik podružnico v Berlinu. Računalnike iz družine Nixdorf 820 so kupovala predvsem mala in srednje velika nemška podjetja, pozneje pa so jih zelo uspešno izvažali tudi v ZDA in na Japonsko.

Kupili največjo stranko

Moči podjetja Nixdorf so se konkurenti zavedeli leta 1968, ko je podjetje za 17,5 milijona nemških mark kupilo svojo takratno največjo stranko – podjetje Wanderer-Werke iz Kolna, se preimenovalo v Nixdorf Computer AG in vstopilo na borzo.

Nixdorf je na podlagi obsežne prodajne mreže prevzetega podjetja Wanderer-Werke svoje izdelke prodajal pod lastno blagovno znamko in sistematično razširil prodajo ter nabor storitev. Med tehničnimi inovacijami so sledilne nove generacije računalnikov, sistem 8870 pa se je ponašal z večdiskovno zasnovo, aplikacijsko programsko opremo COMET ter s podporo za številne terminale. Model Quattro 25 iz družine Nixdorf 8870 je imel vgrajena dva diska zmogljivosti 80 MB, varnostne kopije podatkov pa je shranjeval na kaseto z magnetnim trakom (zmogljivosti 45 MB). Nanj so bili lahko sočasno povezani do štirje terminali.

Podjetje je leta 1978 doseglo zanimiv mejnik. Prodaja je presegla milijardo nemških mark, po svetu pa je zaposlovalo več kot 10.000 ljudi. Še vedno je inoviralo, izdelalo je računalnike, namenjene zajemu podatkov – modele Nixdorf 8850. Nixdorf Computer AG se je hkrati posvetil izdelavi številnih različnih terminalov, računalniško podprtih sistemov na prodajnih mestih, bančnim terminalom in celo bankomatom. Prav bančna panoga je podjetju zagotavljala najboljše stranke. Švedska banka Scandinaviska Enskilda-Bank je že leta 1974 z njegovimi rešitvami povezala kar 1100 terminalov v državi. Podjetje je razvijalo najrazličnejše rešitve za bančna okenca in že omenjene avtomatizirane bankomate.

Rešitve za bančna okenca in bankomate so bila za Nixdorf kokoš z zlatimi jajci. Njegova tehnična dediščina se v tej panogi vsaj delno nadaljuje.

Nixdorf kot mednarodni igralec

Leta 1985 je podjetje premoglo hčerinske družbe v 44 državah in zaposlovalo 23.000 ljudi. Letna prodaja je presegla 4 milijarde nemških mark. Njegove sisteme in naprave so uporabljali številne banke in trgovci po svetu, vsaka prodajalna vozil Mercedes-Benz je bila opremljena z njegovimi rešitvami.

Nixdorf Computer je postajal vse večji proizvajalec računalnikov. V Nemčiji, na Irskem, v Španiji, ZDA in Singapurju je delovalo sedem njegovih proizvodnih obratov. Modernizacija je bila hitra in drastična. Vse večja integracija komponent in razvoj novih proizvodnih postopkov sta povzročila, da se je ročna proizvodnja umaknila avtomatiziranim procesom in popolnoma spremenila proizvodna delovna mesta.

Programski velikan, telefonija ...

Nixdorf Computer je postal tudi velika programska hiša. S programskim paketom COMET, ki je bil prilagojen več kot 180 področjem, se je razširil po vsej Nemčiji in širše. Omenjeno programsko opremo je pred desetletji uporabljalo več kot 100.000 strank, kar je bil izjemen uspeh, in oznaka, da gre za največjo programsko hišo na svetu, je morebiti v nekem trenutku celo držala.

Podjetje se je želelo preizkusiti tudi na področju telekomunikacij. Leta 1981 je tako predstavilo digitalno telefonsko centralo DVS 8818, ki je podpirala preklapljanje govornih in podatkovnih linij ter bila skladna s povsem novim standardom ISDN, ki je bil šele v nastajanju.

Ena prvih telefonskih central ISDN na trgu je premogla od 15 do 25 funkcijskih tipk.

Po smrti ustanovitelja le še navzdol

Računalniški svet je 17. marca 1986 pretresla novica, da je Heinz Nixdorf umrl za posledicami srčnega napada – na sejmu CeBIT v Hannovru. Na vrhu podjetja ga je nasledil Klaus Luft, ki je konec leta še dočakal rekorden poslovni izid – 5 milijard nemških mark prometa, ki ga je ustvarilo 30.000 zaposlenih, nato pa so poslovni izidi strmoglavili. Podjetje je namreč povsem zgrešilo dobo osebnih računalnikov, zato ga je doletela velika kriza. Velika izguba je privedla do nove menjave v vrhu, krmilo podjetja je leta 1989 prevzel Horst Nasko, ki se je skupaj z upravnim odborom odločil, da Nixdorf Computer poišče strateškega partnerja. Oktobra 1990 je družba Siemens AG pridobila večinski delež in združila podjetje z lastnim računalniškim oddelkom – ustanovljeno je bilo podjetje Siemens Nixdorf Informationssysteme AG.

Heinz Nixdorf je iz malega ustvaril veliko. Žal pa ni imel ustreznega naslednika, zato se blagovne znamke Nixdorf danes spomnijo le še redki.

Seveda je prevzem močno oklestil Nixdorfov sedež, kjer je bilo odpuščenih več tisoč ljudi. Siemens, ki je s to potezo postal največji proizvajalec računalnikov v Evropi, ni imel prav veliko posluha za računalniške, strežniške in telekomunikacijske tehnologije, ki jih je razvil Nixdorf – podjetje so namreč prevzeli predvsem z namenom prevzema strank in tržnega deleža.