Bančništvo brez bank?
Bill Gates je pred skoraj tremi desetletji svet šokiral z izjavo, da svet potrebuje bančništvo, ne pa tudi bank. Leta 1994 ga ni razumel skoraj nihče. Panoga fintech je bila šele v povojih. Še danes si je težko predstavljati svet brez bank. Vključene so v naše vsakdanje življenje, posel bi se brez njih ustavil. Na drugi strani pa tehnološka podjetja obljubljajo finančne storitve, ki tekmujejo z bankami in jih v marsikaterem pogledu (močno) presegajo. Nekaterim fintech podjetjem je uspelo pridobiti stranke za svoje storitve in še naprej orjejo ledino, druga so propadla, tretja so prevzele kar banke same. Težko je napovedati, kdaj se bodo številne fintech inovacije uveljavile v vsakdanji praksi, a prehojena pot je vsekakor impresivna. Ne govorimo več o začetnikih, temveč o resnih konkurentih bankam. Te ne morejo več stati križem rok in le opazovati dogajanja ali pa se zanašati na regulatorje, da bodo duha svobodnejših finančnih storitev spravili nazaj v steklenico. Ne bodo ga, ker to preprosto ni mogoče.
Banke se lahko novim tehnološkim konkurentom zgolj uprejo in poskušajo izstopati v tej konkurenci tako, da sprejmejo odprto in digitalno bančništvo ter sodobne strategije finančnega poslovanja. Skratka, da postanejo čim bolj podobne konkurentom. To bo težko. Lasten razvoj v bankah tej nalogi ne bo kos, sicer bi bile že zdavnaj v vlogi fintech podjetij in ne obratno. Obstaja ena sama bližnjica – uvedba novih bančnih platform s podporo za programabilne vtičnike (API), prek katerih je uvajanje novih funkcionalnosti in storitev znatno poenostavljeno. Je pa res, da si v tem primeru večji del kolača odreže fintech ponudnik.
Še pred leti so strokovnjaki menili, da bodo fintech podjetja težko dosegla znaten preboj, češ da jih bo prej ali slej zaustavila regulacija, prav tako pa naj bi se soočila z velikim izzivom pridobivanja strank, saj nimajo izkušenj, težava naj bi bilo tudi dokazovanje varnih poslovnih praks. Menili so, da bodo stranke fintech podjetij postali le tehnološko podkovani posamezniki, ki želijo preproste, hitre in poceni storitve. Na primer milenijci, ki si želijo bolj prilagojenih storitev ter menijo, da morajo finančne institucije razumeti njih, ne pa obratno.
Privlačnost finančnih inovacij je marsikdo podcenil. Prav tako, kot je precenil vsemogočnost bank. Kaj sploh so banke? Dragi posredniki, ki opravljajo storitve prenosa (in hrambe) denarja, poleg tega pa jim je bilo zadovoljevanje potreb strank večinoma tuje. Izdelki in storitve, ki jih še danes nudijo te klasične finančne institucije, so množični produkti, kjer personalizacija ni mogoča. Želite odpreti račun v banki? Prav, izberite med naslednjimi tremi ali štirimi paketi (in stroški). O kaki prilagodljivosti ni ne duha ne sluha. Osebno bančništvo je bilo (in še vedno je) rezervirano le za bogataše.
Nihče ni resno računal na tehnologijo. Ta danes razvaja uporabnike ob relativno nizkih stroških. Hrano nam lahko dostavijo na dom z manj truda, kot če bi jo šli kupit sami. Prevoz blaga ali oseb od točke A do točke B lahko naročimo iz mobilne aplikacije, prek katere ga tudi plačamo. Platforme z izpopolnjenimi iskalniki, ki uporabljajo tehnologijo umetne inteligence, lahko predvidijo naše potrebe in nam prihranijo ogromno časa (ne le za iskanje, tudi za odločanje). Skratka, sodoben uporabnik pričakuje sebi prilagojeno ponudbo – tukaj in zdaj.
Banke na kaj takega (še) niso pripravljene. Bančništvo je že stoletja tog posel z obilico postopkov, ki jih je treba upoštevati. Rešitve po meri so bile od nekdaj v očeh bank utopična ideja. A nič več, so prihodnost bančništva – z bankami ali brez njih.