Bančništvo prihodnosti bo inteligentno in trajnostno

Več milijard ljudi po svetu še vedno nima bančnega računa ali dostopa do bančnih storitev. Na drugi strani pa želijo zagonska podjetja v finančni industriji preobraziti po njihovem mnenju togo bančništvo. Eno je jasno: pred nami je cunami tehnoloških sprememb v bančništvu. In to je dobro.

Konferenca Money 20/20 ima dolgo brado, saj je prvič potekala že leta 2011 in se je odlično prijela v finančnem ekosistemu. Na njej so se premierno predstavili številni novinci z najbolj inovativnimi in prebojnimi ideji. Nekateri od njih so danes že resna podjetja v panogi, kjer je jasno le eno – razvoj se ne ustavlja. In ker se je v ZDA pred manj kot mesecem dni zaključila letošnja konferenca Money 20/20, smo preverili, kateri trendi bodo najbolj zaznamovali bančništvo oziroma širšo panogo financ. Leto 2025 za bančne in finančne storitve obeta številne izzive in priložnosti, skupni imenovalec preobrazbe finančne krajine pa bodo dramatične spremembe vedenja potrošnikov in vse strožje regulatorne zahteve. In pa seveda ščepec takšne ali drugačne tehnološke magije.

Umetna inteligenca je nuj(n)a

V zadnjih nekaj letih je skoraj vsak seznam prihodnjih trendov, ne glede na panogo, omenjal umetno inteligenco, kar seveda velja tudi za bančništvo. Bančne rešitve z umetno inteligenco postajajo splošno razširjene in ponujajo številne prednosti, kot so skalabilnost, izjemne zmogljivosti obdelave podatkov, priložnost za hiperpersonalizacijo storitev, napovedno analitiko in druge. Umetna inteligenca je skupaj s strojnim učenjem začela preoblikovati finančno industrijo in nič ne kaže, da se bo v bližnji prihodnosti ustavila. Navsezadnje številna podjetja iz panoge fintech še vedno niso izkoristila celotnega potenciala teh tehnologij.

Umetna inteligenca v zaledju bančnih okolij namreč postaja vse bolj sofisticirana. Avtomatizacija vsakodnevnih opravil, kot so obdelava transakcij, usklajevanje, vnos podatkov, skladnost s predpisi in odkrivanje goljufij, postaja rutina. To je stvar, ki jo lahko počno algoritmi. Povečanje učinkovitosti in zmanjšanje števila človeških napak vodita k občutnemu zmanjšanju operativnih stroškov bank. Te se po začetnem spoznavanju robotske avtomatizacije procesov, napredne analitike in drugih načinov rabe umetne inteligence že lahko pohvalijo, da so dosegle zadostno raven zrelosti umetne inteligence. Tako se usmerjajo v vedno naprednejše implementacije tehnologije, ki ponekod že vključuje popolnoma avtonomno odločanje in ocenjevanje tveganj v realnem času. Da, prav ste prebrali, lahko ste še tako nališpani, jezni ali krotki, o morebitni dodelitvi kredita bo odločal in odločil algoritem. Te in podobne implementacije bodo bankam omogočile nadaljnje povečanje učinkovitosti, hkrati pa bodo vključevale tudi soočanje z večjimi izzivi v zvezi s podatki strank, z zasebnostjo in etično uporabo umetne inteligence.

Komitenti bank se z umetno inteligenco srečujemo že skoraj vsakodnevno – prek klepetalnih (ro)botov in pomočnikov v storitvah za stranke. Avtonomni klepetalni boti hitro postajajo nepogrešljivi pri storitvah za stranke, saj tem nudijo podporo 24 ur na dan, sedem dni v tednu in vse leto ter so sposobni obvladovati vse bolj zapletene interakcije. Po napovedih ponudnikov teh rešitev se bodo klepetalni boti začeli razvijati v agente in bodo sposobni opravljati naloge, ki zahtevajo več dejanj in veliko bolj zapletene veščine reševanja težav. Avtomatizirani agenti za storitve za stranke bodo sposobni nuditi (bolj) proaktivno podporo in ne le najti ter prepisati določen del iz navodil za uporabo ali pogosto zastavljenih vprašanj, predvidevati potrebe strank ter ustvarjati veliko bolj prilagojeno in brezhibno izkušnjo za stranke.

Avtonomni klepetalni boti hitro postajajo nepogrešljivi del bančništva, saj obvladajo vedno bolj kompleksne interakcije z uporabniki. Postajajo digitalni bančni agenti.

Trajnostni finančni produkti in etične naložbe

Dodatno področje, na katerem bomo videli generativno umetno inteligenco na delu, bo področje finančnega načrtovanja in svetovanja. Po obljubah ponudnikov bo obvladovala tudi kompleksnejše interakcije z uporabniki. Z združitvijo sposobnosti poglabljanja v vedenjske podatke strank z najnovejšim razvojem na področju obdelave naravnega jezika (NLP) bodo agenti umetne inteligence strankam lahko svetovali, kako najbolje izkoristiti svoje prihranke, pokojnine in naložbe. Ti nasveti bodo prilagojeni posebej njihovim individualnim zahtevam, pri čemer bo umetna inteligenca delovala kot virtualni finančni svetovalec.

Bančne stranke vse pogosteje zahtevajo tudi trajnostne in etične finančne produkte. To pomeni priložnosti za naložbe, kot so obnovljivi viri energije in investicijski skladi, usmerjeni v t. i. področje ESG. Od bank in drugih podjetij v panogi bančništva in zavarovalništva se bo pričakovalo, da bodo transparentni pri podatkih, kot so poraba energije in emisije ogljika, ki nastanejo pri transakcijah, kar bo strankam pomagalo sprejemati tehtnejše odločitve o tem, kako njihove finančne odločitve vplivajo na njihov okoljski odtis. Banke in finančne organizacije, ki jim bo to uspelo, bodo postale zelo dragoceni partnerji na poti svojih strank k trajnosti in razogljičenju, kar bo ustvarilo veliko priložnosti za nove posle.

Nova generacija bančnih storitev in aplikacij

Bančne storitve nove generacije pa bodo očitno stavile na t. i. superaplikacije. Priročnost upravljanja finančnih zadev iz centraliziranih (mobilnih) aplikacij in digitalno usmerjenih platform vse več strank odvrača od tradicionalnih finančnih institucij. Na Kitajskem uporabniki praktično ne potrebujejo več banke. Aplikaciji kot sta WeChat in PayTm, ponujata plačilne in finančne storitve skupaj s komunikacijskimi funkcijami in funkcijami življenjskega sloga, kot sta souporaba prevoza in e-trgovanje. In na to stavijo tudi fintech zagonska podjetja in drugi izzivalci bank, ki želijo plačilne storitve čim bolj brezšivno integrirati v katerokoli od superaplikacij.

Regulacija, pisana z veliko začetnico

In ker finančne storitve z navdušenjem uvajajo umetno inteligenco na vseh področjih poslovanja, se morajo spoprijeti tudi z vse večjim nadzorom regulatorjev. Že prihodnje leto se tako finančni industriji obetajo nova pravila in zakonodaja, saj bodo zakonodajalci po svetu postavili precej bolj jasne okvire, namenjene spodbujanju zaupanja in preglednosti, hkrati pa odpravljali nevarnosti pristranskosti in neetične umetne inteligence. Ubadanje s spreminjajočim se pravnim okoljem bo ključni izziv tako za banke, ponudnike finančnih storitev kot tudi za fintech zagonska podjetja. Nadzor in transparentno delovanje – od storitev, algoritmov do klepetalnih botov – bosta na tapeti.

Kaj pa digitalne valute?

Vlade držav bi zagotovo rade dosegle, da bi lokalna centralna banka uvedla digitalno valuto, saj je to lažje spremljati in zato tudi brzdati sivo in črno ekonomijo. A marsikje, tudi v Sloveniji, javnost temu še ni naklonjena, predvsem zato, ker ljudem ni všeč skoraj totalitarni nadzor, kakršnega ima nad svojimi državljani Kitajska. Digitalne valute si najlažje predstavljate kot varne kriptovalute s podporo države – gre za elektronski denar, ki je zasnovan tako, da lahko centralne banke izkoristijo udobje in uporabnost transakcijskih omrežij, ki temeljijo na verigi blokov, brez tveganja, nestanovitnosti in izpostavljenosti goljufijam, ki so trenutno povezane s kriptovalutami. Menda bodo že prihodnje leto številne države, vključno s Kitajsko in z njenim digitalnim juanom, evroobmočjem, Brazilijo, s Tajsko in z mnogimi drugimi, napredovale pri svojih prizadevanjih za širitev rabe digitalnih valut. Vsekakor gre za gibanje v smeri bolj digitalnega globalnega finančnega sistema, o prihodnosti katerega pa si niti bančniki niso enotni, ali si ga zares želijo ali ne.

Kvantne finance?

Uporaba kvantnega računalništva v finančnih storitvah je trenutno še zelo eksperimentalna, toda zaradi vse večjega zanimanja in naložb bi lahko že prihodnje leto dočakali prve »serijske« primere uporabe. Kvantno računalništvo oziroma izkoriščanje nenavadnih sposobnosti kvantnih računalnikov, kot sta prepletanje in superpozicija, bi namreč lahko omogočilo milijonkrat (!) hitrejše izvajanje nekaterih računskih operacij. Potencialni primeri uporabe v bančništvu oziroma na področju financ zajemajo analize tveganj, odkrivanje goljufij, avtomatizirano trgovanje, kreditno točkovanje, kibernetsko varnost, razvoj bolj odpornega šifriranja podatkov itd.

Kibernetska pripravljenost in odpornost

Zaradi vse večje nevarnosti kibernetskih napadov, geopolitičnih napetosti in gospodarske negotovosti morajo banke in finančne institucije vse več sredstev namenjati tudi zagotavljanju odpornosti poslovanja na kibernetske in druge grožnje. To vključuje vzpostavitev zanesljivih načrtov odzivanja na nepredvidljive dogodke, skrb za neprekinjeno poslovanje ob motnjah v dobavni verigi in spremembah vedenja strank, ki jih lahko povzročijo dogodki, kot so vojne, globalne pandemije, podnebne motnje, hekerska ali katerakoli druga grožnja. Dokazovanje odpornosti na negotovost je za banke in ponudnike finančnih storitev ključnega pomena za krepitev zaupanja potrošnikov in zadržanje strank. Banki, ki ni bila kos hekerskemu napadu, bi le še redki ponovno zaupali svoja sredstva.

Kako naprej? V bančništvu so bili vedno pomembni zaupanje, varnost in storitve. Ti temelji se ohranjajo, a banke, ki bodo uspešne v prihodnje, bodo tiste, ki ne bodo zgolj uvajale nove tehnologije, temveč v svojem jedru sprejele pomen bančništva v digitalni dobi. Prihodnost bančništva namreč ni le digitalna – je inteligentna, trajnostna in, paradoksalno, prek umetne inteligence morebiti celo bolj človeška kot kadarkoli prej.