Bitcoin je odrasel
Pred skoraj 12 leti sem na tem mestu zapisal, da bitcoin nikoli ne bo nadomestil nacionalnih valut. Opredelil sem ga kot »nenavadno mešanico med denarjem in blagom, kakor zlato«, s katero lahko kaj prišpekuliramo, a brez intrinzične vrednosti.
Tedaj je bil bitcoin vreden 80 dolarjev in je počasi okreval po poku, ko se je sesul z 266 dolarjev pod 50. Lanskega decembra je tečaj bitcoina prvikrat presegel 100.000 dolarjev. Obstajajo skladi na borzah (ETF), ki omogočajo vlagati vanj, bitcoin podpirajo nove banke (npr. Revolut), Salvador ga je razglasil za nacionalno valuto, 13 držav ima bitcoin med uradnimi deviznimi rezervami.
Pred 12 leti me je malce skrbelo, kako se bodo postarale moje trditve. Starih besedil ni vedno prijetno brati, je pa koristno. A ponovno branje je pokazalo, da je bil strah odveč. To seveda ne pomeni, da je bil članek preroški, temveč stvaren in utemeljen. Bitcoin ni mogel postati nacionalna ali kakršnakoli valuta, ker ne izpolnjuje osnovnih pogojev za kaj takega. Ekonomske zakonitosti se niso spremenile.
Najočitnejši razlog, da bitcoin ni postal valuta, je povezan tudi z (nezapisano) zmoto. Da bo bitcoin v 12 letih postal vreden 2.000-krat več, nisem pričakoval. Ne le da tega nisem pričakoval, kaj takega mi sploh ni padlo na pamet, tako zelo neverjeten se je zdel ta scenarij. V retrospektivi je seveda moč trditi, da se je to že zgodilo med letoma 2009 in 2013, a vsaka geometrična rast na končnem planetu bo nujno omejena.
Na tem mestu si zato upam izrecno zapisati, kar sem pred 12 leti implicitno sugeriral (in se tedaj zmotil): bitcoin ne bo nikdar 2.000-krat več vreden kot danes, ker je že danes njegova tržna kapitalizacija dvakrat večja od vrednosti 500 največjih ameriških podjetij. Na svetu preprosto ni toliko premoženja, kaj šele denarja.
Bitcoin ni mogel postati valuta ne glede na trud nekaterih zagovornikov zaradi tehničnih in ekonomskih omejitev. Tehnično je bitcoin predrago in prepočasno omrežje za vsakdanje transakcije, kar je sicer do neke mere rešila nadgradnja Lightning Network, a rudarjenje je še vedno strahotno razmetavanje energije. Ekonomsko pa valuta ne more opravljati svoje funkcije, če postaja sčasoma čedalje več vredna. Interes imetnikov je kopičenje, kar bi povsem zadušilo vsakršno gospodarsko aktivnost in menjavo, če bi bila to edina valuta. To je danes povsem enako res, kot je bilo leta 2013.
Salvador je leta 2021 na željo ekscentričnega predsednika razglasil bitcoin za nacionalno valuto poleg ameriškega dolarja, kar je bila kontroverzna odločitev. Zaradi slabe dostopnosti interneta v državi je bila uporabnost vprašljiva, Mednarodni denarni sklad je pozval k opustitvi uporabe bitcoina. Medtem ko prebivalstvo ni množično začelo uporabljati bitcoina, je država začela kopičiti rezerve, kar je leta 2022 povzročilo velikanske izgube, leta 2024 pa ekstremne dobičke. Z vidika stabilnosti nacionalne valute ali deviznih rezerv, kakorkoli bi Salvador želel početi z bitcoinom, je to nezaželeno. V vsakdanjem življenju pa še vedno krožijo dolarji.
V prihodnosti bitcoin resda ne bo mogel eksponentno rasti, a linearna rast je povsem mogoča, enako velja tudi za padce. Valuta torej ne bo, je pa postal novi naložbeni razred, ki ga v začimbnih količinah priporočajo celo nekateri premoženjski svetovalci in analitiki. Če smo pred 12 leti pričakovali, da bi v tej funkciji lahko zniževal nihajnost portfeljev kot nekorelirana naložba, se to ni zgodilo. Četudi je bitcoin tehnično gledano alternativni naložbeni razred, se giblje močno korelirano s tehnološkimi delnicami, a intenzivneje. V zadnjih letih se je njegov tečaj obnašal zelo podobno kot indeks NASDAQ z vzvodom. To niti ni nujno kritika bitcoina, ker podobno velja za številne druge naložbene razrede, lani celo za zlato, kar je res nenavadno. Ko je na trgu dovolj denarja in optimizma, plima dvigne vse ladje. Ko teče kri, vsi bežijo v varne naložbe, kar bitcoin v očeh vlagateljev (še) ni. Ta torej lahko prispeva k donosnosti portfelja, k upravljanju tveganj pa precej manj.
Bitcoin je v zadnjih 12 letih dozorel in se precej jasneje pozicioniral kot alternativni naložbeni razred, ki mu vrednost v celoti daje zaupanje ljudi. Podobno velja za diamante ali umetniška dela, le da je bitcoin neprimerljivo večji in bolj likviden trg. Trenutno smo na točki, ko lahko z matematično gotovostjo zapišemo, da kdor bitcoina ni prodal, ni mogel ničesar izgubiti. Kdor pa je gledal tečajnice in vil roke ob več kot 50-odstotni padcih v preteklosti, je lahko tudi ogromno izgubil, če so ga premagala čustva in je v nepravem trenutku sestopil z vrtiljaka. Trenutek vstopa na trg si določi vsak sam, izstop določi trg. Zato lahko sklenem z istim stavkom kot pred 12 leti: »Dokler to veste in pametno uporabljate bitcoin, lahko z njim celo kaj prišpekulirate.«