Objavljeno: 26.5.2010 11:22 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2010 | Teme: google

Bitka za uporabnike

Družabna omrežja, predvsem Facebook, so doživela tolikšen uspeh in pozornost javnosti, da noben ponudnik programske opreme glede tega ne more biti ravnodušen. Toda prestol je vsaj za zdaj zaseden. Zato skušajo velikani, kot sta Google in Microsoft, prepričati uporabnike na drugačen način - s povezovanjem družabnih omrežij v svoje paradne storitve - odjemalce za elektronsko pošto.

Družabna omrežja te čase doživljajo neverjeten uspeh. Med vsemi spletnimi tehnologijami so ta hip nedvomno najbolj "vroča" zadeva, čeprav se zdi, da se tudi to področje srečuje s prvimi trenutki streznitve, podobno kot se je še nedavno tega zgodilo z blogi. Kljub temu so družabna omrežja že zdavnaj presegla "kritično maso". To pomeni, da gre z njimi računati tudi v prihodnje. Po prvi fazi, v kateri so bili v ospredju predvsem zasebni interesi in prijatelji, prihajajo v ospredje zamisli, kako družabna omrežja s pridom izkoristiti tudi v druge namene, tudi pri poslovni rabi in splošnem komuniciranju z javnostjo.

Google in Microsoft sta se družabnih omrežij lotila vsak povsem drugače. Google želi svoje uporabnike prepričati z novo storitvijo Buzz, ki ima vse lastnosti družabnega omrežja, a temelji na obstoječih in že dobro uveljavljenih storitvah, kot je Gmail. Microsoft po drugi strani povezuje svoj morda najbolj priljubljen program iz paketa Office, poštni odjemalec Outlook, z domala vsemi priljubljenimi družabnimi omrežji. Ob tem pa skušajo narediti še nekaj, kar nikomur, niti Facebooku, ni povsem uspelo - povezati poslovno okolje z družabnimi omrežji, in to na način, da bo podjetjem oziroma uporabnikom koristilo, ne pa jemalo časa. Obe rešitvi pa imata enak skupni imenovalec - orodja za elektronsko pošto.

Microsoft Outlook Social Connector z dodatki

Microsoft na področju družabnih omrežij v resnici kar precej zaostaja. Njihova spletna storitev Windows Live Spaces ni niti blizu storitvam, kot sta Facebook in Twitter, pa tudi nekatere manj znane storitve so še vedno pred prizadevanji iz Redmonda. Čeprav ne moremo izključiti možnosti, da bi Microsoft nekega dne preprosto kupil eno izmed priznanih omrežij, kar so menda že poizkušali, so se zadeve lotili drugače. Če ne moreš tekmovati proti njim, se jim pač pridruži.

Kako? Preprosto, poveži tisto, kar uporabniki že danes uporabljajo s storitvami, ki so priljubljene. Vsekakor je to boljša poteza v primerjavi z možnostjo, da bi se uporabniki preprosto preselil drugam. Zaradi tega je tudi nastalo brezplačno orodje z imenom Outlook Social Connector (OSC), ki združuje svetovno najbolj znanega poštnega odjemalca s svetovno najbolj znanimi družabnimi omrežji. Microsoft je začetek napovedal povezavo s tremi od štirih najmočnejših - Linkedinom, MySpaceom in Facebookom. V času testiranja smo lahko preizkusili povezavo na prvi dve storitvi, dodatek za Facebook pa bo menda nared prav kmalu. Najverjetneje pa se bo seznam podprtih omrežij kasneje še nadaljeval, saj ima OSC univerzalno zasnovo in podatke vselej spravi na enak uporabniški vmesnik v Outlooku. Tako je menda že v pripravi dodatek za storitve Windows Live.

Stike v družabnih omrežjih preprosto sinhroniziramo s stiki v Outlooku.

Pri posameznem stiku lahko hitro vidimo seznam oziroma vsebino preteklih pogovorov.

V Outlooku vidimo celo seznam novih povezav sogovornika.

Uporabniki priljubljenega odjemalca s povezavo pridobijo kar nekaj stvari. Za začetek se v stike v Outlooku (kot ločen imenik za vsako storitev, da se stiki ne pomešajo med sabo) preselijo vsi stiki, ki jih imamo v posameznem družabnem omrežju. Prenesejo se podatki o osebi, telefonske številke, elektronski naslovi, celo fotografije. Še bolje, če stik spremeni podatke v svojem profilu na omrežju, se bodo podatki samodejno posodobili tudi v Outlooku.

Poleg podatkov o profilu uporabnika pa v Outlooku lahko spremljamo tudi celotno konverzacijo s posameznikom, tako v družabnih omrežjih kot prek običajne elektronske pošte. V tem primeru lahko računamo na podobno funkcionalnost spremljanja pogovorov kot v prihajajočem Outlooku 2010, le da tokrat orodje omogoča povzetek ali filter konverzacij prek različnih virov, celota pa brez težav deluje tudi v starejših različicah Outlook 2007 in 2003.

Nova rešitev se prikaže kot novo podokno, imenovano "People Pane", ki je običajno na dnu Outlooka, pod podoknom za predogled elektronskih sporočil. Ko v Outlooku kliknemo posamezno sporočilo, bo OSC samodejno prikazal celotno zgodovino komunikacije s pošiljateljem sporočila, skupaj s podatki iz družabnih omrežij. Prav tu hoče Outlook preseči sedanje omejitve posameznih omrežij oziroma postati "agregator" za različne vire. Uporabnikom pravzaprav ni treba več tavati po spletu, saj vse dobijo v znano (Microsoftov) okolje.

V praksi se stvar izkaže za zelo uporabno, tudi v poslovnem okolju. Če smo člani Linkedina, ki je tudi v Sloveniji zelo razširjen, zelo hitro pridemo do podatkov o stiku. Vedno imamo posodobljene podatke in vselej lahko na hitro preverimo, kakšen pogovor smo imeli s posameznikom v preteklosti. Glede na to, da je storitev brezplačna, jo toplo priporočamo, sama namestitev pa je enostavna in hitra. Seveda je vselej še priložnosti za izboljšave. Šumnikov v stikih, denimo, OSC ne prenese pravilno, kar je značilna "angleška" bolezen pri teh vmesnikih. Prav tako bi si želeli, da bi imel uporabnik nekaj več nadzora nad tem, kdaj in kaj se pravzaprav sinhronizira s spletno storitvijo. Nestrpno pa že čakamo, da se družbi pridruži še dodatek za Facebook, saj bo potem krog sklenjen.

Outlook Social Connector

Kaj: Dodatek za odjemalec Microsoft Outlook za povezavo z družabnimi omrežji.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com; Linkedin, www.linkedin.com; MySpace, www.myspace.com.

Cena: Brezplačno.

Za: Preprosto povezovanje s podatki iz družabnih omrežji, posodabljanje podatkov o uporabnikih iz spleta, združevanje pogovorov s posameznikom, popolna integracija v Outlook.

Proti: Šumniki niso prikazani pravilno, uporabnik ne nadzoruje v celoti postopka sinhronizacije, ni še vmesnika za Facebook.

Google Buzz

Google je povsem v slogu svojih ambicij za prevlado na domala vseh področjih spletnih storitev v letošnji zimi predstavil svoje družabno omrežje z imenom Buzz. Čeprav je storitev modelirana podobno kot druga družabna omrežja, je ena velika razlika. Buzz je namreč vgrajen kar v priljubljeni poštni odjemalec Gmail, s čimer so seveda računali predvsem na zelo veliko populacijo uporabnikov, za katero je zdaj družabno omrežje oddaljeno samo en klik. Menda ima Gmail že okoli 170 milijonov uporabnikov. Kaj bi si lahko želeli več za začetek novega omrežja?

Toda storitev je bila v javnosti že od začetka deležna presenetljivo dosti kritik. Številne uporabnike je zmotila predvsem premalo premišljena prvotna politika glede zasebnosti v sami storitvi. Buzz je namreč sprva omogočal, da so vsi drugi uporabniki brez ovir videli profil posameznega uporabnika, ob tem pa tudi vse njegove stike in seznam ljudi, ki ga spremljajo. Morda so v Googlu mislili, da bodo tako še hitreje spletli družabne povezave, ki so bistvo teh orodij, vendar so se ušteli, saj uporabniki preprosto ne želijo, da bi nekdo odločal namesto njih, oziroma nimajo nadzora nad tem, kdo lahko vidi posamezne podatke in kdo ne.

Vse je šlo že tako daleč, da so o Buzzu razpravljali celo člani ameriškega kongresa in zahtevali uradno preiskavo zaradi kršenja načel zasebnosti. Google se je zato dokaj hitro premislil in dogradil orodje, ki omogoča, da tako nenadzorovano izmenjavo informacij nekoliko omejimo. Napako so popravljali v več fazah, vendar so bile izboljšave uporabne predvsem za nove, ne pa prvotne uporabnike. Šele slaba dva meseca po predstavitvi so tako tudi vsem prvotnim uporabnikom namenili posebno pogovorno okno, v katerem nazorno prikazujejo nastavitve in možnosti, da se uporabnik odloči, kaj bodo drugi videli o njem in njegovem družabnem okolju.

Uporabniški vmesnik Buzza je preprost, celota počiva v okrilju Gmaila.

Objava uporabnikov stikov javnosti je povzročila kritike, ki jih Google odpravlja z novimi možnostmi nastavitev.

Buzz se lahko povezuje z drugimi storitvami, tako iz orbite Google kot drugih ponudnikov.

Filozofija za Google Buzzom je sicer nadvse preprosta. Če se odločimo za njegovo rabo, se bo prikazal kot druga izbira na menuju Gmaila, takoj za povezavo s poštnim predalom. Za razliko od elektronske pošte v njem prijatelje ali širšo javnost obveščamo o dogajanju, svojih mislih, objavljamo informacije, povezave, zemljevide, fotografije in tako naprej. Skratka vse, kar smo že doslej videli v drugih družabnih omrežjih. Še več, Google Buzz se lahko na željo samodejno poveze s Twitterjem in sinhronizira podatke o objavah. Zna pa več kot Twitter, a manj kot Facebook. Vsaj ta hip.

Za vsako objavo lahko določimo, ali je javna ali namenjena le skupini ljudi. Drugi nam lahko pri prebiranju puščajo komentarje ali pa se zgolj odločijo, da jim je komentar oziroma informacija všeč. Navzkrižno povezovanje, združevanje v skupine in podobno je v tej fazi Buzza še precej za tistim, kar je mogoče narediti v Facebooku, uporabniški vmesnik pa je sicer razmeroma preprost, vendar ne prav navdušujoč. K sreči je Google znan po tem, da svoja orodja pogosto dograjuje. Nedavno so tako dodali možnost združevanja komentarjev, kar omogoča bolj pregledno sledenje razpravam.

Udarna lastnost Buzza pa utegne biti združljivost z drugimi spletnimi storitvami, tako same družbe Google kot drugih ponudnikov. Twitter smo že omenili, Buzz pa že zdaj lahko prikazuje kot objave novo večpredstavno gradivo, shranjeno v spletni različici Picase, sike iz Flickrja, video posnetke iz YouTubea, pogovore v Google Chatu in informacije, ki jih želimo posredovati drugim prek bralnika novic Google Reader. Seveda ne smemo pozabiti, da je Buzz pravzaprav gostovan v odjemalcu za elektronsko pošto; to pomeni, da lahko elektronska sporočila objavljamo na Buzz ali pa v nasprotni smeri. Sporočilo lahko naredimo kar pri prebiranju same objave ali komentarjev. Skupni so tudi stiki, obvestila o novih sporočilih/objavah in še nekatere druge nastavitve.

Najbrž pa lahko glede povezav na druge storitve v prihajajočih mesecih pričakujemo še integracijo z drugimi spletnimi orodji Google, denimo Google Apps. To pa je nekaj, kar druga družabna omrežja (še) ne morejo zagotoviti. Omeniti velja, da Buzz že deluje na mobilnih telefonih kot del storitve Gmail.

Če smo bili pri drugih storitvah družbe Google doslej vajeni, da so takoj po predstavitvi postale velika uspešnica, je Buzz vsaj glede tega presenečenje. Nekaj tednov po predstavitvi se storitev zagotovo še ni "prijela", saj v primerjavi z drugimi družabnimi omrežji uporabniki dobivajo zelo malo prošenj za povezave. To je pravzaprav razumljivo. Če nekdo že uporablja Facebook, si najbrž ne bo vzel časa, da bi uporabljal še vzporedno omrežje. Buzz torej vsaj na začetku računa predvsem na tiste, ki še niso drugod. Koliko je teh, verjetno ve samo Google. Kljub temu analitiki menijo, da je to šele začetek zgodbe, ki se utegne še razviti. Ne smemo pa tudi pozabiti, da ima Google v pripravi druga orodja, ki bi se lahko navezala na Buzz, denimo dobro sprejeti Google Wave. Kdo ve, morda pa se kmalu pojavi tudi povezava na sam Facebook. V internetnem oblaku ni nič nemogoče.

Google Buzz

Kaj: Družabno omrežje, vgrajeno v poštno storitev Google Gmail.

Izdeluje: Google, www.google.com/buzz.

Cena: Brezplačno.

Za: Storitev integrirana v Gmail, integracija s komunikacijskimi in drugimi orodji Google,Twitterjem, preprost uporabniški vmesnik.

Proti: Težave z zasebnostjo, ni še povezave na Facebook.

Prihodnost družabnih omrežij

Tako Microsoftovo kot Googlovo približevanjem fenomenu družabnih omrežij kaže na to, da prehajamo v neko povsem novo obdobje, kjer se bodo kramljanje, profili in objava informacije srečali z orodji za skupinsko sodelovanje, torej poslovno rabo in poslovnimi programi, ki so orodja Microsoft Office. Vsakdo bo skušal v svojo korist narediti čim večjo povezljivost, čeprav mnogi prave adute še skrivajo v rokavu. To pa je verjetno edina strategija, ki lahko trenutnega kralja družabnih omrežij nekega dne vrže s prestola.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji