Blackberry Priv

Kanadsko podjetje Blackberry (prej RIM) je bilo nekoč pojem za pametne telefone, Kanadčani so v resnici »izumili« prenosno napravo, ki je bila namenjena izključno pisanju in sprejemanju elektronske pošte. Šele kasneje so ji dodali tudi možnost telefoniranja. Prednost Blackberryjev je bila od nekdaj miniaturna, a odlična »prava« tipkovnica, s katero se je dalo v časih, ko so vsi drugi telefoni premogli le številsko tipkovnico, naravnost svetlobno hitro tipkati. Dva palca, s katerima smo tipkali tudi že kar dolga elektronska sporočila, sta bila zaščitni znak uporabnikov teh predvsem poslovnih naprav.

In vendar je Applov iPhone (in Android) povozil tudi tega velikana, ki se je predolgo zanašal na to, da poslovneži potrebujejo le odličnega odjemalca za elektronsko pošto in odlično tipkovnico. Izkazalo se je, da tudi njim pride prav tudi še kakšna druga odlična aplikacija, velik zaslon, ne nazadnje tudi nekoliko »lišpa«. Zato ne čudi, da je Blackberry že nekaj let v hudi krizi, iz katere se poskuša tu in tam izvleči z »revolucionarnimi« izdelki in prijemi. Nekoč je bil to nov operacijski sistem Blackberry OS 10, nato modeli z velikimi zasloni in tipkovnicami, nato modeli, na katerih smo lahko poganjali tudi aplikacije, pisane za Android, nato veliki kvadratni telefoni (Passport). Nič od tega ni zares delovalo, res pa je, da je dajalo videz, da se Kanadčani trudijo.

Kot kaže, menijo, da je ključna težava pomanjkanje aplikacij in da to ni dovolj dobro rešeno že s tem, ko je bilo v njihove modele moč namestiti androidne aplikacije iz alternativnih trgovin (Amazon). Ne, dovolj dobro bo menda le to, da v celoti preskočijo na Googlov vlak, kar vključuje tudi polnokrvno trgovino Play.

Na prvi pogled je Priv (priv kot »privacy«) nekoliko podoben Samsungovim modelom Edge, saj ima ob straneh zaobljen zaslon AMOLED (5,4-palca, 1440 × 2560 pik). No, pozornejši uporabniki bodo takoj ugotovili, da je zaobljenost manjša, skorajda bi lahko rekli, da je ukrivljeno le steklo, sam zaslon pod njim pa komaj kaj. To za marsikoga ne bo slabo, navsezadnje se nekateri uporabniki modelov Edge pritožujejo, da je ukrivljenost tista, zaradi katere se na telefonu ob vsakem nehotenem dotiku sprožita aplikacija ali dve. Tako kot pri Samsungu so tudi pri Blackberryu ukrivljenost izrabili za to, da lahko od strani »izvlečemo« okno z bližnjicami. Za pošto, koledar in še kaj.

Ob drugem pogledu takoj opazimo, da lahko iz telefona zlahka »zadrsamo« tipkovnico, ki je videti čisto enako kot na starejših, pa tudi novejših telefonih Blackberry. Tipke so majhne in drobne, a se jih tudi debelejši palci hitro privadijo, in omogoča hitro tipkanje. Telefon je dovolj dobro uravnovešen, da se telefon med tipkanjem ne poskuša pretirano prevrniti, tipkovnica je tudi občutljiva za dotik in jo lahko uporabljamo kot sledno tablico. Seveda pa se boste morali zadovoljiti s tem (no, verjetno ste se že v preteklosti), da nima šumnikov in da je vrstni red ameriški QWERTY (vsaj v našem primeru je bilo tako). Tudi predvidevanje tipkanja, ki smo mu na pametnih telefonih v zadnjih letih popolnoma podlegli, tu ne deluje s slovenskimi slovarji. Še več, tudi sam Android (5.1, 6.0 obljubljajo v kratkem) ob namestitvi ne ponudi slovenščine, kar je zelo nenavadno, saj to ponujajo tudi najcenejši kitajski modeli (Applov iPhone pa ne, a to je že druga zgodba). Seveda pa prav lepo delujejo tudi programske tipkovnice, kot smo jih vajeni na vseh Androidih, tudi Swiftkey, ki zelo dobro obvlada slovenščino.

Nekoliko debelejši telefon v sebi skriva odlično strojno tipkovnico.

Tipkovnica je torej ključno, po čemer se Priv loči od androidne konkurence, dodatna programska oprema pa drugo. Konkretno gre za znani Blackberry Hub, ki se trudi na enem mestu zbrati vse komunikacijske kanale, od elektronske pošte do Twitterja in Facebooka. Tisti, ki so se ga navadili, ga ne morejo prehvaliti, kljub temu pa je treba povedati, da androidna izvedenka deluje nekoliko počasneje, kot smo vajeni pri samostojnih komunikacijskih odjemalcih. Na voljo je tudi klepetalni program BBM in varnostni paket, s katerim želijo Kanadčani še dodatno utrditi sloves podjetja, ki skrbi za varno poslovno aplikacijo. No, danes, ko imajo tudi iPhoni in Androidi tako varnost, da ima z njo težave tudi ameriški FBI, je to bržkone manj pomembno kakor nekdaj. Sploh pa smo si nedavno lahko prebrali, da imajo kanadske oblasti univerzalni ključ, s katerim lahko sicer kodirane Blackberryjeve komunikacije brez težav prebirajo …

Kar zadeva hitrost, lahko rečemo, da se Priv izkaže nadpovprečno, a ne vrhunsko, smo pa bili razočarani nad zmogljivostjo baterije. Naš testni program Geekbench je namreč nameril le dobre štiri ure delovanja (4:20). Mi smo v praksi s telefonom kljub temu (komaj) zdržali ves dan, za primerjavo pa naj vendarle povemo, da primerljivi Samsung Galaxy S7 Edge po Geekbenchu zdrži več kot osem ur … In ko smo že pri bateriji – telefon s priloženim polnilcem potrebuje kar dve uri, da se napolni do 50 %. Samsungi to zmorejo v 30 minutah.

Najnovejši »blekberi« je torej to le še na videz. Blackberry Priv je v resnici nekoliko nadpovprečen (a ne vrhunski) telefon z Androidom, ki so mu dodali strojno tipkovnico in nekaj programskih paketov, ki so jih uporabniki vajeni iz starejših modelov. Je poizkus obdržati še zveste uporabnike in hkrati pridobiti nove, tiste, ki bi si želeli tipkati na pravo, strojno tipkovnico.

Pa vendar – včasih smo bili s strojno tipkovnico veliko hitrejši od tistih, ki so tipkali na numerične Nokie, danes pa ne boste nič hitrejši od tistih, ki tipkajo na programske tipkovnice Android in iPhone. To, da telefon stane skoraj tisoč evrov, pri odločitvi za nakup tudi ne bo ravno pomagalo.

Blackberry Priv

Prodaja: Operaterji.

Cena: 900 EUR.

Za    Odlična strojna tipkovnica. Lep, dober in zaobljen zaslon.

proti    Slaba baterija, počasno polnjenje, nikakor ne vrhunske zmogljivosti, izredno visoka cena.