Blokada oglasov na telefonih

Programi za zaporo oglasov so na namiznih računalnikih nadvse priljubljeni – po nekaterih ocenah jih v Evropi uporablja že skoraj tretjina uporabnikov interneta. Na mobilnih napravah je zgodba drugačna – uporabnikov, ki tudi na telefonu blokirajo oglase, je manj kot 10 %.

Oglasi na mobilnih telefonih so pogosto precej bolj moteči, saj je zaslon manjši, tako da zasedejo precej večji del vidne površine spletne strani. Zato je pravzaprav logično, da bi se jih želeli rešiti tudi tam. Poleg tega jih na telefonih ne gledamo le v spletnem brskalniku, temveč tudi v aplikacijah, nekateri izdelovalci pa so v zadnjem času šli celo tako daleč, da jih prikazujejo tudi znotraj nastavitev telefona.

Razlog za manjšo priljubljenost t.i. adblockerjev na mobilnikih je predvsem v tem, da na namiznem računalniku namestimo vtičnik v brskalniku in že blokiramo oglase. Na telefonu pa je za to, da se znebimo oglasov, treba nekaj več korakov, pogosto pa tudi več tehničnega znanja. Poleg tega sta mobilna ekosistema (tako Applov kot Googlov) precej bolj zaprta – tako Google (razumljivo, gre v osnovi za oglaševalsko podjetje) v trgovini Play Store ne dovoljuje aplikacij, katerih osnovna funkcija je zapora oglasov. Chrome, daleč najbolj uporabljan brskalnik na androidnih telefonih, pa ne podpira vtičnikov.

Ob tem zapora oglasov (poleg tega, da nas slednji ne motijo med brskanjem po spletu) prinaša tudi nekatere druge prednosti – večina t.i. »adblockerjev« zna blokirati tudi zlonamerne skripte, ki nas podrobno identificirajo, nam kradejo osebne podatke ali brez naše vednosti rudarijo kriptovalute, medtem ko smo povezani v splet. Če ima npr. spletna stran oglase, ki se nalagajo iz počasnega strežnika, s tem tudi precej pohitrimo brskanje po spletu. Večina programov za blokiranje oglasov ponuja tudi druge zmožnosti, s katerimi si lahko pohitrimo brskanje po spletu ali povečamo varnost med deskanjem.

Blokiranje oglasov v brskalniku

Na napravah iOS smo, kar zadeva zaporo oglasov, uporabniki precej na boljšem kot pri Androidu – to velja predvsem, če iščemo rešitve, ki so tako preproste kot namestitev vtičnika na namiznem računalniku. Apple je že z iOS 9 predstavil t.i. Programe »Content Blockers«, ki imajo pravico, da v brskalniku Safari blokirajo določene vsebine – predvsem oglase, pa tudi vtičnike iz družabnih omrežij. Pri večini izmed njih si lahko nastavimo lastna pravila, kaj naj Safari prikazuje in kaj ne. Med njimi bi izpostavili 1BlockerX in Purify, ki oba ponujata podobne zmožnosti in ju avtorji redno posodabljajo.

Na Androidu moramo za enostavno zaporo oglasov v brskalniku enostavno – zamenjati brskalnik. Možnosti je več. V zadnjem času je zelo priljubljen Brave Browser, ki temelji na Chromiumu (odprtokodnem jedru Chroma), a je brez Googlovih dodatkov in ima blokiranje oglasov vgrajeno že v osnovi. Uporabniki Firefoxa lahko tudi na telefonu nameščate vtičnike – tako da za zaporo oglasov uporabite iste preizkušene rešitve kot na namiznem računalniku, recimo uBlock Origin. Izpostavili bi še Samsungov brskalnik (ki je na telefonih tega izdelovalca nameščen ob Chromu, lahko pa ga namestimo tudi na Androide preostalih izdelovalcev) – v osnovi sicer ne podpira zapore oglasov, je pa v Samsungovi trgovini na voljo brezplačen dodatek Disconnect, ki mu to funkcionalnost doda. Tako Firefox kot Brave sta na voljo tudi za iOS – z istimi zmožnostmi.

Zapora oglasov v vseh aplikacijah

Če želimo oglase blokirati tudi v drugih aplikacijah, potem rešitve, ki delujejo samo znotraj spletnih brskalnikov, ne bodo dovolj. Potrebujemo metodo, ki zapira oglase sistemsko, tako da aplikacije ne dostopajo do oglaševalskih strežnikov, na drugi strani pa ne onemogočajo normalnega delovanja aplikacij.

Za večino uporabnikov to pomeni nekaj več dela, izpostaviti pa moramo, da imajo uporabniki androidov tu precej več možnosti kot uporabniki naprav iOS – pri čemer moramo izpostaviti, da je na Applih precej manj aplikacij z oglasi, tako da večina po teh programih ne bi posegala, tudi če bi bili na voljo.

Oglasov v aplikacijah se najlaže rešimo s programi, ki simulirajo povezavo VPN, vse dostope do spleta na telefonu pač preusmerimo prek njih. Take rešitve so na voljo tako za Android kot za iOS, pri čemer pa tako Apple kot Google te aplikacije bolj ali manj uspešno sproti brišeta iz svojih trgovin. No, uporabniki androidov imamo vedno možnost, da aplikacije nameščamo iz (dobro preverjenega) tretjega vira – priporočamo prenos iz trgovine F-Droid ali pa neposredno s spletnih strani razvijalcev.

Take aplikacije v telefonu postavijo lasten strežnik VPN, ki kot nekakšen vratar omejuje dostop do spleta – ob vsaki povezavi aplikacija preveri, ali je strežnik na seznamu označen kot »oglaševalski« in, če je, zavrne dostop do njega. Tako se, v idealnem primeru, tako v brskalnikih kot v vseh drugih aplikacijah naložijo le vsebine iz spletnih virov, ki niso na »črnem seznamu«.

Pri večini aplikacij je proces dokaj samodejen: ko blokiranje vklopimo, same poskrbijo za pravilno preusmeritev povezav, večina pa ima že nameščen tudi seznam strežnikov, ki jih želimo blokirati. Izbira je precejšnja, med vsemi pa najbolj priporočamo programe Blokada in NetGuard – prvi je namenjen predvsem zapori oglasov, drugi pa je zmogljiv požarni zid, po katerem bodo posegli predvsem naprednejši uporabniki, in je na voljo tudi v trgovini Play Store. No, za možnost zapore oglasov bo tudi slednjega treba namestiti neposredno s proizvajalčeve spletne strani. Oba programa sta odprtokodna in brezplačna – če želimo le zaporo oglasov, priporočamo prvega, ker ga je enostavneje uporabljati.

Za največjo slabost teh programov je kriv kar sam Android, ne razvijalci omenjenih rešitev – s telefonom smo lahko naenkrat povezani le na en strežnik prek povezave VPN. Če uporabljamo rešitve, ki simulirajo povezavo VPN, se ne moremo obenem povezati tudi na dejanski strežnik VPN v spletu. Povezave VPN so v zadnjem času priljubljene predvsem pri tistih, ki prisegajo na večjo zasebnost, saj z njimi še dodatno šifriramo povezavo v splet, pa tudi v poslovnem svetu za povezavo z npr. službenimi strežniki. Dokler te omejitve Google ne odpravi v samem Androidu, bo ta omejitev žal ostala.

Če imamo odklenjen (»rootan«, kot temu pravimo) telefon in s tem programom omogočimo dostop tudi do sistemskih datotek (te so privzeto nedostopne za vse, razen za sistemske aplikacije), imamo možnost, da se tej omejitvi izognemo – namesto da za zaporo oglasov simuliramo strežnik VPN, kar v sistemu (v datoteki hosts) zapišemo, do katerih strežnikov telefon ne sme dostopati. Če tega ne želimo početi ročno, priporočamo AdAway, odprtokodno in brezplačno aplikacijo, ki deluje tudi s starejšimi telefoni Android.

Samsung je poseben

Če uporabljamo Samsungov telefon, imamo na voljo tudi tretjo možnost – oglase lahko blokiramo v vseh aplikacijah, ne da bi simulirali povezave VPN in ne da bi potrebovali dostop do sistemskih datotek. Samsung v svojih telefonih namreč podpira varnostno arhitekturo Knox, ki je namenjena predvsem poslovnim uporabnikom, nekatere rešitve, ki jih ponuja, pa so več kot dobrodošle tudi za zaporo oglasov.

Žal je le ena »uradna« rešitev za blokiranje oglasov ob pomoči Knoxa – že prej omenjeni Disconnect v različici Pro ponuja zaporo oglasov v vseh aplikacijah. Na voljo je v Samsungovi trgovini Galaxy Store, stane pa kar 25 dolarjev. Če želimo rešitev z enim klikom in se nam ta strošek ne zdi prevelik, je to za lastnike Samsungov vsekakor najelegantnejša rešitev.

Druge rešitve za zaporo oglasov ob pomoči Knoxa od nas zahtevajo nekaj več znanja, pa tudi dela, saj nimajo uradne licence Knox. To pomeni, da jih moramo uporabljati testno. V praksi to pomeni, da se moramo pri Samsungu registrirati kot razvijalci in pridobiti ključ, s katerimi testnim aplikacijam dovolimo dostop do Knoxa v telefonu. Celoten postopek nameščanja take aplikacije resda ni zapleten, a terja kar precej korakov, tako da ga priporočamo samo najbolj zavzetim.

Med aplikacijami, ki temeljijo na Knoxu, priporočamo AdHell 3. Gre za odprtokodni program, ki poleg zapore oglasov ponuja tudi požarni zid in možnost nastavljanja pravic dostopa do spleta za vsako aplikacijo in spletno stran posebej, lahko pa tudi povsem onemogočimo izbrane sistemske aplikacije. Navodila na spletni strani od uporabnika zahtevajo, da si iz kode vsak sam zgradi namestitveno datoteko, če pa si želimo ta korak prihraniti, lahko na Redditu in na forumu XDA-Developers najdemo povezavo do najnovejših različic. Pri tem pa velja opozorilo, da moramo ob tem seveda zaupati uporabniku, ki je iz kode pripravil datoteko APK. Vsekakor tudi v tem primeru priporočamo, da se namestitve lotevajo samo tisti, ki jim resnejše brkljanje po razvijalskih nastavitvah telefona ni tuje.

Zakaj ne blokirati oglasov?

Današnji splet temelji na oglasih – za veliko večino brezplačnih spletnih vsebin in storitev so oglasi namreč edini vir prihodka, s katerim se financira tekoče vzdrževanje in nadaljnji razvoj, pa naj gre za preprost blog ali za obsežno spletno storitev. Če smo redni bralci nekega spletnega portala ali redni uporabniki brezplačne aplikacije, se moramo zavedati, da bomo z onemogočanjem prikaza oglasov v zadostnem številu avtorjem prej ali slej onemogočili nadaljnje delo. Zato priporočamo, da se zapore kljub vsemu lotite selektivno in aplikacije, spletne medije in druge storitve, ki jih res uporabljate, dodate na t.i. »beli seznam« (omogočajo ga vse prej naštete aplikacije), da torej izključite zaporo ali pa preverite, ali lahko avtorje podprete kako drugače (npr. z naročnino ali nakupom aplikacije).