Blu-ray, zgodba o (ne)uspehu?
Video visoke ločljivosti je tu, oziroma bo ravnokar. Vsaj, če sklepamo po prodaji televizorjev, ki so vsi po vrsti HD, ravnokar pa se bo enako zgodilo tudi že s projektorji. In kamerami. In video fotoaparati. In počasi tudi s ponudniki tv signala. Kako pa se bo končalo z optičnimi nosilci za filme HD?
Porekli boste: "Saj se je že končalo, HD-DVD je mrtev, blu-ray je zmagal." Res je, da se je treba morebiti kupljenih predvajalnikov ali računalniških enot HD-DVD čim prej znebiti. Pa vendar - ali to pomeni tudi, da je treba čim prej kupiti predvajalnik ali računalniško enoto blu-ray? Če poslušate Sony, potem vsekakor, če poslušate Toshibo, pa nikakor. Čisto zares. V sporočilu za javnost, ki ga je razposlal Sony, je navedeno, da se prodaja pogonov blu-ray skokovito povečuje in je ta format pri svoji rasti bistveno uspešnejši od formata DVD izpred nekaj let. Pri tem so seveda pozabili omeniti, da bistveni odstotek prodaje odpade na njihov Playstation 3 in ne na samostojne predvajalnike blu-ray, ki bi jih ljudje kupili prav zato, ker bi si želeli blu-ray. In po drugi strani - Toshibini partnerji (saj se še spomnite, Toshiba je bila snovalec formata HD DVD in je potem za določeno Sonyjevo "odškodnino" odstopila od projekta) razpošiljajo sporočila za javnost, v katerih zgoraj opisane Sonyjeve uspehe dajejo v nič.
Sam menim, da je resnica nekje vmes. Nekoč bomo verjetno res prav vsi imeli kot edini optični pogon v računalniku pogon blu-ray (in ne več DVD) in nekoč bomo imeli "vsi" video predvajalnike blu-ray (v kombinaciji z diskovnim snemalnikom), vendar ta "nekoč" ni prav nič blizu. Da je res tako, za začetek kažejo cene. Najcenejši video predvajalnik blu-ray danes še vedno stane okrog 300 evrov (predvajalnik DVD pa 50 evrov), pri čemer kombinacije z diskovnim snemalnikom v našem spletu nisem našel. Z enotami za vgradnjo v PC je še bolj zabavno. Večina spletnih trgovin jih prodaja po okrog 300 evrov, čeprav je mogoče najti tudi model za 120 evrov (čiščenje neprodanih zalog?). Zapisovalnik DVD stane 30 evrov. Kaj pa nosilci? Pet komadov BD-R (torej običajen, nezbrisljivi nosilec) stane okrog 50 evrov. Nosilci DVD pa stanejo, ah, saj veste, bolj ali manj nič. Podobna odstopanja so pri ceni kamer - model z blu-ray stane 1200 evrov, običajne kamere DVD pa okrog 300 evrov.
Ne, pri teh cenah navala kupcev definitivno (še?) ne bo. Razen seveda, če ne bi z nakupom v primerjavi s tehnologijo DVD bistveno pridobili. Pa bi?
Poglejmo najprej video svet. Res, visoko ločljivi filmi so videti fenomenalno. Če bi jih bilo danes veliko na voljo, bi kupce predvajalniki zagotovo hitro premamili. Ni dvoma, da bo sčasoma blu-ray filmov več, vendar jih je danes (vsaj v naših videotekah, kdo pa filme še kupuje) zelo malo. Kamere? Zakaj bi pravzaprav kupil kamero blu-ray, oziroma zakaj bi sploh kupil kamero s katerimkoli optičnim nosilcem, če je veliko bolje kupiti kamero z diskom? No, nosilec DVD lahko po snemanju vsaj (pogojno) pogledam v samostojnem predvajalniku, blu-ray pa - glej zgoraj - 300+ evrov.
Kaj pa podatkovni del? Res, 25 GB na nosilec je veliko več kot 4,7 GB (oz, tudi 8,5 GB) na nosilec, kolikor zmore DVD. Toda ali te megabajte res potrebujemo? Optični nosilci kot sistem za delanje varnostnih kopij so ob diskih, ki segajo tam do 1 TB, že davno izgubili vso uporabnost. Narediti varnostno kopijo 1 TB diska na 212 nosilcev DVD ali 40 nosilcev BD-R je približno enako neuporabno. Za take varnostne kopije se pač uporabljajo zunanji diski. Optični diski za varnostne kopije velikih sistemov pa so tako ali tako že zdavnaj priznali premoč tračnim in vedno bolj diskovnim sistemom. Za prenašanje datotek med računalniki pa tako ali tako vsi uporabljamo ključke USB, ki s svojimi 4 GB več kot zadostujejo.
Pravzaprav blu-rayu še najboljše kaže med prenosniki. Med dražjimi modeli, ki so namenjeni zahtevnim uporabnikom, ki si v računalniku radi privoščijo kar največ večpredstavnih zmogljivosti, je pogonov blu-ray že kar nekaj. Morda tudi zato, ker je tak prenosnik hkrati tudi integriran predvajalnik visoko ločljivih filmov. Odpadejo namreč možne težave z zaščito HDCP, pri čemer sistem visoko ločljivega predvajanja pade, brž ko eden od členov verige "nosilec, predvajalnik, grafična kartica, kabel, televizor". Prenosnik ima vse to že primerno uglašeno, če smo se "dovolj stegnili", ima lahko vgrajen celo zaslon polne ločljivosti HD. In hkrati prek priključka HDMI omogoča ogled na zunanjem televizorju FullHD.
***
No, za konec pa še čisto druga tema, ob kateri sem se prav zabaval, čeprav je v resnici zelo resna. Saj ste verjetno že opazili trend pojavljanja t. i. "remote backup" storitev, tako po svetu kot pri nas? Se pravi strežnikov, ki omogočajo, da jih uporabimo za izdelavo varnostnih kopij našega diskovja oziroma krajevnega omrežja našega podjetja. Tudi v Monitorju smo o njih že pisali in smo hoteli spet, saj smo v spletu zasledili novega slovenskega ponudnika - BackupCity (www.backupcity.si) podjetja Liko pris. Ponudba na spletni strani deluje zanimivo in resno, zato smo se prijavili za "brezplačen poskus", kot ga ponujajo vsakomur. Vendar je ta "vsakomur" vendarle selektiven, saj vsakega prijavljenega posebej ročno pripustijo k sistemu. Ali pa tudi ne. Nas najprej so, ko so ugotovili, da smo novinarji, pa so nam preizkusno uporabniško ime vzeli. S pojasnilom, da storitev "potrebuje še nekaj mesecev (pol leta) piljenja". Huh? Za novinarje je treba storitev še izpiliti, običajne stranke pa naj taki neizpiljeni storitvi kar zaupajo svoje podatke??
V sporočilu za javnost, ki ga je razposlal Sony, je navedeno, da se prodaja pogonov blu-ray skokovito povečuje in da je ta format pri svoji rasti bistveno uspešnejši od formata DVD izpred nekaj let. Po drugi strani Toshiba partnerji razpošiljajo sporočila za javnost, v katerih zgoraj opisane Sonyjeve uspehe dajejo v nič.