Bogata sporočila

Že poldrugo desetletje obstaja naslednik legendarnih smsov, ki ima manj spevno kratico RCS. Aktualna različica 2.7, ki je izšla letošnjega junija, podpira praktično vse, kar ima zaprta konkurenca v obliki aplikacij za hipno sporočanje. Da pa bo lahko resnično nadomestila smse, jo morajo podpreti še operaterji in proizvajalci telefonov. Nedavno je to storil še zadnji velikan, zato je RCS zdaj nared za prevzem prestola.

Že spet se je zgodilo, da Apple piše standarde ali vsaj določa, kdaj se bodo zares začeli uporabljati. V najnovejši inačici svojega mobilnega operacijskega sistema iOS 18 so končno podprli standard za pošiljanje sporočil RCS (Rich Communication Services), ki predstavlja naslednika tri desetletja starega SMS. Čeprav RCS ni zares nov – prve specifikacije smo dobili že leta 2008, univerzalne specifikacije pa osem let pozneje –, do danes še vedno ni postal samoumeven. Šele zdaj naj bi se to spremenilo, pa čeprav je Google že od leta 2019 zagovarjal univerzalno implementacijo in podporo tudi integriral v privzeto aplikacijo za Android. Formalno je RCS podprt že od Androida 5.0. Apple je ves ta čas za komunikacijo med uporabniki iphonov uporabljal zaprti standard iMessage, s širnim svetom pa so komunicirali z antičnimi smsi (Short Message System). V iOS 18 se je to spremenilo.

Danes smo do smsov kritični, a leta 1992 je bila tehnologija revolucionarna. Omogočila je pošiljanje sporočil kot asinhrone komunikacije prek iste povezave, kot sicer potuje glasovna komunikacija (in sicer prek kontrolnega kanala). Glavna prednost smsov je njihova univerzalnost, saj jih lahko pošiljajo in sprejemajo praktično vsi mobilni telefoni – še iz časov pred pametnimi telefoni – ne glede na operaterja. Potujejo med platformami, operaterji in državami. Ko je Neil Papworth decembra 1992 poslal prvi sms, se je marsikdo čudil, zakaj neki bi ljudje pisali s telefoni, če se lahko pokličejo. Kako zelo so se skeptiki motili!

Hkrati imajo smsi tudi nekaj res očitnih slabosti, ki so posledica njihovih prednosti. Standard se v vseh teh letih – od prvega poslanega smsa leta 1992 do danes – ni bistveno spreminjal. Smsi so omejeni na 160 znakov iz standardnega nabora ASCII. Uporaba »posebnih« znakov, kamor sodijo tudi šumniki, je dovoljeno dolžino skrajšala na 70 znakov. Razlog je v kodiranju, saj je privzeti način 7-bitni ISO-8859-15, medtem ko vključitev dodatnih znakov zahteva preklop v potratnejši 16-bitni UTF-16. Seveda je mogoče pošiljati tudi daljše zapise, a jih sistem v takem primeru v ozadju razkosa na več sporočil, ki jih pošlje ločeno, nato pa jih prejemnik vidi kot eno sporočilo. To je pomembno, kadar operater zaračuna pošiljanje posameznih sporočil.

Smsi kupa funkcij, ki so v današnjih aplikacijah za pogovore samoumevne, niso nikoli dobili in jih tudi ne bodo. To so kratki odzivi (všečkanje), indikacija o pisanju odgovora, potrdilo o odprtju in branju, varnost (šifriranje), pošiljanje oblikovanja in večpredstavnostnih vsebin (slike, video), urejanje in brisanje sporočil itd. Edino resno nadgradnjo so smsi dobili leta 2002, ko so se začeli pojavljati mmsi (Multimedia Messaging Service), ki so podprli daljša sporočila, fotografije, animacije, zvok in celo kratke videoposnetke. Mmsi so uporabljati tedanja omrežja 3G, in sicer prenos podatkov prek WAP ali podatkov (IP). A mmsi niso nikoli dosegli tolikšne priljubljenosti kot smsi, ker so jih kmalu zasenčili pametni telefoni s podporo za podatkovni prenos, na katerih tečejo Whatsapp, Signal, Viber, Facebook Messenger in ostale aplikacije za hipno sporočanje.

V Google Messages lahko nastavimo uporabo RCS, kadar je to mogoče. Ob izpadu podatkovne povezave lahko telefon počaka na ponovno vzpostavitev ali sporočilo pošlje kot sms.

Smsi so zatorej ekstremni primer združljivosti in standardizacije. Temeljijo na protokolu za sodelovanje operaterjev SS7, uporabljajo kontrolni kanal za glasovni promet, kratki in preprosti so, nešifrirani, z minimalno količino kontrolnih informacij (overhead). Na območjih z zelo slabim signalom, denimo v gorah, je pošiljanje smsa prek omrežja 2G najzanesljivejša, pogosto pa tudi edina možnost za komunikacijo s svetom. A po drugi strani primitivnost smsov povzroča tudi nevarnost in nezanesljivost, saj se lahko izgubljajo ali dostavljajo z večdnevnimi zamudami, ponarejajo in prestrezajo. Svojčas je bila uporaba smsov zelo pogosta komponenta večstopenjskega preverjanja istovetnosti (2FA), kar smo pri nas v praksi izkusili kot prejemanje potrditvenih kod za dostop do e-bančništva prek smsov. To je nevarno in neodgovorno, četudi vam ponudniki trdijo drugače. Danes so zato bistveno pogostejša rešitev potisna obvestila v aplikacijah.

Skupinski angažma

O RCS torej ne bi smeli pisati kot o novi tehnologiji, saj ga je konzorcij proizvajalcev Nokia, Sony Ericsson, Samsung in operaterjev Orange, Telecom Italia, Telefonica in TeleSonera uradno predstavil že septembra 2008. Standard ima tako dolgo brado, da je pri njegovem nastanku ključno vlogo odigrala še že zdavnaj odpisana Nokia. V prvih letih širšega razmaha ni bilo, čeprav so standard hitro dopolnjevali. Leta 2010 je prilezel že do četrte različice, a ga je kljub temu podpiralo sila malo telefonov in operaterjev. Še dve leti pozneje so nadgrajeni RCS-e (enhanced) prekrstili v joyn (o tem smo pisali v Monitorju 11/14, Moderni GSM), ki pa se kot znamka ni uveljavil in je danes že opuščen. RCS je ostal RCS. Brez podpore velikanov, kot sta Google in Apple, je bil projekt skorajda obsojen na propad.

GSM Association je nato leta 2016 objavila univerzalni profil (Universal Profile), kar je drugo ime za enotno specifikacijo RCS, ki zagotavlja združljivost med operaterji. Danes praktično vse implementacije RCS – tako v aplikacijah kot pri operaterjih – uporabljajo univerzni profil. Skupaj z Googlovo podporo je bilo to dovolj, da je RCS vendarle začeli naraščati priljubljenost in prepoznavnost. Večji tuji operaterji so v letih 2020 in 2021 začeli množično podpirati RCS, večidel prek Googlove platforme Jibe.

Za podjetja

Obstaja tudi poslovna različica RCS, ki se imenuje RBM (RCS Business Messaging). Namenjena je komunikacij podjetij s posamezniki (B2C), denimo za predajo informacij o prihajajoči paketni pošiljki – slovenska Pošta denimo uporablja Viber –, vstopnih kuponov za letalski promet, izbiro sedežev, potrditev plačil, izdajo računov in podobno. Podobne funkcionalnosti aplikacije že imajo, denimo Whatsapp ali Viber. RBM ponuja podobne možnosti, denimo vnaprej pripravljene možnosti za hitre in jedrnate odgovore. Ali se bo storitev uveljavila, je odvisno od dvojega: razširjenosti RCS med uporabniki in stroškov, ki jih bodo ponudniki RBM zaračunavali podjetjem.

RCS Business Messaging je namenjen komunikacij podjetij s strankami.

Google je startup Jibe kupil že leta 2015 in ga je do danes tesno integriral v svoj ekosistem. Platforma Jibe podpira univerzalni profil RCS in operaterjem pomaga hitro vzpostaviti podporo zanj. Mobilni operaterji imajo namreč dva načina za podporo. Bodisi lahko vzpostavijo lastno infrastrukturo IMS (IP Multimedia Subsystem) bodisi uporabijo ponudnike storitve in vozlišč (hubbing), kot je Googlov Jibe. Obenem Jibe omogoča uporabo RCS uporabnikom Androida, če njihovi operaterji sploh ne podpirajo RCS, o čemer več v nadaljevanju – tudi pri nas.

Prednosti in slabosti

Sporočila RCS ne potujejo po protokolu SMPP (Short Message Peer-to-Peer Protocol) kakor smsi, temveč potrebujejo aktiven prenos podatkov, saj so del »IP-storitev«. V tem pogledu je RCS zelo podoben zaprtim ekosistemom za komuniciranje, kot so Whatsapp, Facebook Messenger, Signal ali Viber, ki so prav tako izvedeni kot podatkovni prenos. Te telefon in operater »vidita« kot običajen prenos neberljivih podatkov (ker je komunikacija šifrirana), šele ustrezna aplikacija na telefonu pa razume, kaj s temi podatki storiti – prikaže jih kot večpredstavnostna sporočila z vsemi interaktivnimi funkcijami. RCS so lahko šifrirani, ni pa to nujni del standarda.

RCS imajo večino teh istih lastnosti, zato sta njihovi glavni prednosti standardizacija in prenosljivost. Delovali bodo na vseh telefonih in pri vseh operaterjih – ko jih bodo seveda podprli –, pri čemer bo odpadla potreba po dodatnih aplikacijah. To seveda ne bo konec Whatsappa in sorodnikov, bo pa konec smsov razen v izjemnih okoliščinah. Z RCS lahko pošiljamo fotografije v nezmanjšani velikosti, uporabimo Wi-Fi (torej jih pošiljamo brez mobilnega omrežja, če operater to omogoča), vidimo potrdilo o branju, indikacijo tipkanja, ustvarjamo skupine več prejemnikov, popravimo ali pobrišemo poslano sporočilo itd.

V Apple iMessage lahko od različice iOS 18 dalje vključimo RCS.

Ena izmed nedorečenih funkcionalnosti pa je zaščita oziroma šifriranje. Smsi tega sploh nimajo, Whatsapp in Signal pač, in to močno od pošiljatelja do prejemnika, tako da niti ponudniki infrastrukture ne morejo brati vsebine (lahko pa prometne podatke). Telegram je nekje vmes, o čemer smo pisali v zadnji številki (Telegram nikdar ni bil varen, Monitor 10/24). Pomenki prek RCS so lahko šifrirani od pošiljatelja do prejemnika (end to end), če oba uporabljata Google Messages, med platformama Android in iOS pa še niso. GSM Association je septembra letos sporočila, da pripravljajo implementacijo takšnega šifriranja med platformami, a časovnice še niso podali.

Operaterji

V Sloveniji pri implementaciji RCS nič ne zaostajamo za drugimi deželami. Telekom Slovenije in A1 sta sporočila, da podpirata RCS, a za zdaj le med napravami na platformi Android. Uporabniki morajo RCS aktivirati sami, nato pa je uporaba samodejna. Poudarjajo, da je za uporabo potreben dostop do interneta in sploh ne nujno mobilno omrežje, zato storitev deluje tudi pri uporabi omrežja Wi-Fi in med gostovanjem v tujini, če le vključimo podatkovni prenos. Pošiljanje sporočil RCS ne šteje v kvote poslanih sporočil sms, ker pač potujejo po podatkovni povezavi (podobno kot sporočila iMessage). Telekom Slovenije je pojasnil, da je uvedba RCS za uporabnike iOS 18 kompleksnejša in zahteva ustrezne nadgradnje na strani operaterjev, zato jo bodo omogočili v prihodnosti, ko bo integrirana ustrezna rešitev. Operater Hot je sporočil, da omrežje zanje zagotavlja A1, uporabniki Hota pa RCS še ne morejo uporabljati. Telemach Slovenije pravi, da sami ne podpirajo RCS, je pa uporabnikom Android naprav na voljo prek Googlove aplikacije Messages. Uvedba na ravni omrežja v kratkoročnih načrtih ni predvidena.

Uporabniki operaterjev, ki ne podpirajo RCS, torej niso nujno izviseli. Če uporabljajo Google Messages, se ta lahko poveže z Googlovo storitvijo Jibe in drugim uporabnikom iste platforme vseeno pošilja sporočila RCS. To se vse zgodi v ozadju, uporabnik mora le vključiti RCS, kar novi Androidi privzeto storijo sami.

Uporabniki

Kdor želi vseeno preveriti, ali njegov telefon uporablja RCS, lahko v Androidu pokuka v nastavitve Google Messages. Nastavitev najde v kliku na profil, Messages Settings in RCS chats, kjer jo lahko vključi, izključi, izbere alternativo ob izpadu podatkovne povezave, vklopi ali izklopi pošiljanje potrdil o branju, pisanju ipd. V iOS se vključijo v Settings, Apps, Messages, Text Messaging, RCS Messaging. Uporabniki Appla še nimajo možnosti uporabljati RCS brez podpore omrežja, a tega po Applovem mnenju niti ne potrebujejo – med seboj se lahko pogovarjajo prek iMessage, pri Androidu pa z navadnimi smsi.

Smsi so bili enotni sistem. Današnja kakofonija aplikacij za hipno komunikacije je antipod tega, kar lahko v prvi fazi pripelje do fragmentacije trga, na koncu pa do konsolidacije. Aplikacije za sporočanje so le toliko uporabne, kolikor naših prijateljev jih uporablja, zato so ovire za vstop novih akterjev visoke. Da se ne bi zgodila previsoka koncentracija, skrbi tudi Evropsko komisijo, ki z aktom o digitalnih trgih (DMA) od velikih igralcev (gatekeepers) zahteva večje napore za odprtje platform. Ti so Alphabet, Amazon, Apple, Booking, ByteDance, Meta in Microsoft. Meta je zato septembra letos že sporočila, da bo svoja Whatsapp in Facebook Messenger odprla zunanjim odjemalcem. Postopek bo počasen, ker se bo Meta držala najdaljših še dopustnih zakonskih rokov, hkrati pa bodo odprli le nujno potrebne funkcije. A vendarle – vsakdo bo lahko napisal odjemalca, ki bo v Whatsapp pošiljal besedilna sporočila, prihodnje leto še skupinske pogovore, leta 2027 pa tudi klice in videoklice.

Standard RCS bi lahko predstavljal enotno alternativo, takoj ko ga bodo podprli proizvajalci telefonov oziroma aplikacij in operaterji. Pravzaprav bi šlo celo brez zadnjih, kar dokazuje Google.