Brez Applove inteligence

Spet se je zgodilo, da v Evropi ključna tehnološka novost zamuja, potem ko spočetka ni bilo gotovo, da jo bomo sploh dobili. Čeprav Apple krivi evropsko zakonodajo, ki da je preveč nepredvidljiva, krivda ni le na eni strani. Apple je tehnološki velikan, kar v Evropi prinaša strožji nadzor in več obveznosti. Če gre verjeti zadnjim napovedim, bo zamuda zgolj polletna.

V Apple Intelligence je integriran dostop do ChatGPT.

Razlike med Evropo in drugimi deli sveta so navkljub globalizaciji znatne, predvsem pa mnogotere in razlogi zanje zelo različni. Nekako smo se že navadili, da na področju računalništva in tehnologije izdelki na staro celine prispejo z zamudo, včasih pa kakšnega modela sploh ni. Pri tem ne gre za nastrojenost proti Evropi, temveč preprosto dejstvo, da morajo tehnološki velikani nekje začeti. To se bo seveda zgodilo na domačem trgu, ki je zanje pretežno Severna Amerika, neredko zgolj ZDA. Sčasoma potem izdelki pricurljajo na druge trge, med katerimi je tudi Evropa.

Drugi razlog je tudi kupna moč, ki je v ZDA precej večja kot v Evropi. V EU pogosto precenjujemo velikost enotnega trga v primerjavi z drugimi deli sveta. Finančni direktor Appla Luca Maestri je ob razgrnitvi poslovnih izidov letošnjega prvega četrtletja razkril, da Apple v App Storu v Evropski uniji ustvari sedem odstotkov globalnih prihodkov. Evropejci so resda manj nagnjeni k nakupovanju aplikacij, zato je ta delež res zelo majhen, a tudi prodaja izdelkov ni bistveno večja. V fiskalnem letu 2024 – ki se je končalo septembra – je Apple v Evropi ustvaril 94 milijard dolarjev prihodkov oziroma četrtino vseh globalnih. A to pot ne gre za EU, temveč za celotno regijo EMEA (celotna Evropa, Bližnji vzhod, Afrika). Evropa je torej pomemben trg, še zdaleč pa ni najpomembnejši. Kitajska, Indija, Japonska in tudi Južna Amerika prinašajo veliko prihodkov.

V Evropi smo pogosto tudi precej nejevoljni, ko opazujemo cene izdelkov. Oglaševane cene v ZDA v dolarjih se često pretvorijo v evre z nespremenjeno številčno vrednostjo, kar deluje dražje. A tudi za to dogajanje obstajajo povsem razumljivi razlogi. Oglaševane cene v ZDA niso končne, ker se jim prišteje še prometni davek, ki se med zveznimi državami razlikuje. V Evropi se vedno oglašuje končna cena. Po drugi strani pa je Evropa sestavljena iz več manjših držav, ki imajo svoje jezike in zakonodajo, prilagoditev na to pa stane. Včasih smo izpostavljali prevode deklaracij in podobno, kar resda ni omembe vreden strošek, a ekonomija obsega je neizprosna in vstop na manjši trg je vedno dražji. Ekonomija obsega je torej širši pojem od kupne moči, ki je v Luksemburgu ali na Norveškem res velika, a sta majhna trga in zato pogosto manj privlačna od Kitajske ali Nemčije. Po drugi strani pa je Slovenija oboje – majhna in z manjšo kupno močjo.

Čedalje pomembnejši pa je tudi pravni okvir. Obrabljena krilatica, da v ZDA inovirajo, v Evropi pa regulirajo, je resda brutalna poenostavitev, a zrno resnice vsebuje. Na številnih področjih je evropska zakonodaja med najstrožjimi, čemur se zaradi velikosti trga podjetja običajno prilagodijo (in ne odidejo). Neredko se podobna zakonodaja potem sprejme tudi v drugih državah, denimo GDPR se je prelil v Kalifornijo itd.

Applova inteligenca

Junija letos je Apple na svoji konferenci WWDC najavil svojo različico umetne inteligence, ki jo je domiselno poimenoval Apple Intelligence (AI). Napovedali so, da bo na voljo v sistemih iOS 18, iPadOS 18 in macOS Sequoia. Ustrezni operacijski sistem je prvi pogoj, drugi pa je seveda dovolj zmogljiva strojna oprema.

Apple Intelligence pri tem ni zelo izbirčna, saj teče tudi na štiri leta starih macbookih (MacBook Air, MacBook Pro) in nekoliko mlajših macih (Mac Mini 2020, Mac Pro 2023, Mac Studio 202, iMac 2021). Ustrezen so tudi tablice iPad Pro (2021), iPad Air (2022) in iPad mini (2024) ter iPhone 15 Pro in Pro Max ter iPhone 16 in 16 Plus. Poenostavljeno povedano potrebujemo naprave, ki imajo Applove procesorske čipe iz serije M, ali telefone in tablice z A17 Pro ali novejšim. Preizkuševalci so beta različico Apple Intelligence dobili že konec julija, če so uporabljali naprave z ameriško angleščino.

Kako uporabljati Apple Intelligence v Evropi

Apple pojasnjuje, da je AI uradno na voljo v napravah, ki imajo iOS 18.1, iPadOS 18.1 ali macOS Sequoia 15.1, če nastavimo ustrezno jezik sistema in Siri. Trenutno je podprti jezik angleščina v več različicah, in sicer avstralska, britanska, kanadska, irska, južnoafriška in novozelandska, kar lahko izberemo v katerikoli državi na svetu. Prihodnje leto obljubljajo še druge jezike, denimo kitajščino, francoščino, nemščino, italijanščino, japonščino, korejščino, portugalščino, španščino in vietnamščino.

V Evropski uniji je Apple Intelligence na voljo le na macOS. Na iphonu ali ipadu izbira angleščine ne zadostuje, če ima uporabnik kot domačo lokacijo (Apple Account County/Region) izbrano evropsko državo in je fizično v EU. Čim potujejo iz EU, lahko z ustreznim jezikom Apple Intelligence uporabljajo tudi Evropejci. Podobne omejitve, a iz drugih razlogov, imajo tudi na Kitajskem. Tam kupljene naprave ne podpirajo Apple Intelligence.

Če ustrezamo vsem pogojem, lahko nove funkcije omogočimo v Nastavitvah (Settings), kjer v funkciji Apple Intelligence & Siri izberemo Join the Apple Intelligence Waitlist. Ponavadi Apple pristop odobri v nekaj urah.

Neuradno nekateri uporabniki poročajo, da lahko telefon pretentajo in deluje, če uporabijo ameriški AppleID, ameriško plačilno kartico, ameriške nastavitve in prvo prijavo izvedejo zunaj EU – recimo v Veliki Britaniji ali Švici. Zgolj uporaba VPN ne zadostuje. Kako dolgo lahko potem takšen telefon uporabljajo v EU, preden se Apple Intelligence zaklene, ostaja nejasno.

Za uporabo Apple Intelligence se moramo vpisati v čakalno vrsto, kjer ne čakamo dlje kot nekaj ur.

Kako zelo je umetna inteligenca ta hip pomembna, kaže tudi neobičajna Applova predstavitev. Podjetje skoraj brez izjeme predstavlja končane izdelke, ki so praktično takoj na voljo za prednaročilo, datum dobavljivosti pa je tudi jasno znan. Apple Intelligence pa je ob predstaviti obvisela v zraku, na voljo ni bilo niti beta različice. Tolikšen je pritisk konkurence, ki hiti s svojimi modeli, da si Apple ni mogel privoščiti ostati zadaj. Pri tem seveda ni edini – le spomnimo se, kakšne porodne krče je imel Googlov Gemini, ki je ljudem priporočal prehranjevanje s kamni in podobne neumnosti. Hitrost je bila v vseh primerih pomembnejša od kakovosti.

Prva končna različica Apple Intelligence je na naprave prispela 28. oktobra letos. Umetna inteligenca sicer večinoma teče lokalno, kadar pa potrebuje več računske moči, uporabi Private Cloud Compute. V tem primeru podatkov ne pretaka na Applove strežnike, temveč jih uporabi le za izvedbo zahteve. Apple Intelligence vsebuje več komponent.

Orodja za pisanje (Writing Tools) delujejo podobno kot ChatGPT in omogočajo izboljšavo, spremembe, povzemanje besedila v vseh aplikacijah (Mail, Messages, Notes, Pages in tudi aplikacije drugih proizvajalcev). To vključuje tudi pametne odgovore (Smart Reply) ter povzemanje (Summaries) v elektronski pošti in sporočilih. Na vrhu elektronske pošte so nujna sporočila (Priority Messages). Obvestila lahko povzema, utiša ali prikazuje zgolj pomembna (Intelligent Breakthrough & Silencing, Reduce Interruptions).Pri slikah lahko odstranimo moteče elemente (Clean Up) in po njih iščemo kar z opisom prizora, s čimer je povezana tudi funkcija Memories. Aplikaciji Notes in Phones zmoreta snemati, prečrkovati in povzemati zvok.

Apple obljublja, da bo sproti uvajal nove funkcije. Že za december obljublja izdelavo lastnih čustvenčkov (Genmoji) iz besedilnega opisa, Image Playground in Image Wand bosta ustvarjala nove fotografije iz opisov ali skic, orodja za besedilo bodo dobila večjo možnost opisnega ukazovanja, pametnejši bo tudi fotoaparat (ki bo lahko s fotografije restavracije prepoznal ime in poiskal meni na internetu). A vsega tega v Evropi še ne bo.

Evropska unija

Ko je Apple predstavil svojo umetno inteligenco, ni pozabil med vrsticami okrcati Evropske unije. Dober teden po napovedi so dodali, da zaradi »regulatorne negotovosti«, ki jo prinaša akt o digitalnih trgih (DMA) v Evropski uniji, vseh treh novosti – iPhone Mirroring, SharePlay Sharing in Apple Intelligence – letos na stari celi še ne bo. Izrazili so zlasti zaskrbljenost nad zahtevami o interoperabilnosti, ki so del DMA, a bi po Applovem mnenju lahko ogrozile integriteto izdelkov in s varnost podatkov ter zasebnost uporabnikov. Kar se je zdelo kot prazne grožnje z žuganjem, Apple za zdaj uresničuje. Apple Intelligence (brez trikov) v EU ni mogoče uporabljati na telefonih in tablicah.

 Applov čip M1 že zadostuje za poganjanje Apple Intelligence.

Uredba 2022/1925, znana tudi kot DMA, je začela veljati 1. novembra 2022, v večjem delu pa se uporablja od lanskega maja. Pomembna določba nove uredbe so tako imenovani vratarji (gatekeepers) oziroma jedrne platformne storitve (core platform services), ki zaradi svoje velikosti, moči in vpliva na trg zahtevajo strožjo obravnavo.

Evropska komisija je leta 2023 kot vratarje prepoznala Alphabet, Amazon, Apple, ByteDance, Meto in Microsoft. V Applovem primeru so jedrne platformne storitve App Store, brskalnik Safari in operacijski sistem iOS, ne pa tudi macOS ali aplikacija iMessage, ker imata premajhen tržni delež. To bo pomembno v nadaljevanju, saj je vzrok, da Apple Intelligence v EU ne deluje na iOS, na macOS pa. Letos so na seznam dodali še Applov iPadOS.

Vratarji in jedrne platformne storitve

Evropska zakonodaja slovi kot gostobesedna in je zato težavno branje, a DMA je precej jasna in s 54 členi ni posebej dolga. Večina jih ureja nadzor, sankcije in ukrepe. Za osnovno razumevanje pojmov in obveznosti zadostuje branje prvih desetih členov.

»Vratar« pomeni podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, če ima znaten vpliv na notranji trg, če je jedrna platforma storitev pomembna vstopna točka za stik poslovnih uporabnikov s končnimi uporabniki ter ima pri izvajanju svojih dejavnosti utrjen in trajen položaj. Pogoji za preverjanje so letni promet v EU, ki vsako leto presega 7,5 milijarde evrov, ali pa tržna kapitalizacija nad 75 milijardami evrov in prisotnost storitve v vsaj treh državah članicah, vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov in vsaj 10.000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov, kar se je zgodilo v vsakem izmed preteklih treh let. Presoja se vsaka storitev posebej. Applov operacijski sistem tem merilom ustreza, ker na Applovih napravah nima konkurence, njegov iMessage pa ne, ker jo ima.

Jedrne platformne storitve pa obsegajo naslednje skupine: spletne posredniške storitve, spletni iskalniki, spletne storitve družbenega mreženja, storitve platform za izmenjavo videov, medosebne komunikacijske storitve, operacijski sistemi, spletni brskalniki, virtualni pomočniki, storitve računalništva v oblaku in storitve spletnega oglaševanja.

V 5. in 6. členu se podrobneje navedene obveznosti vratarjev. Na področju osebnih podatkov ti ne smejo združevati in prelivati osebnih podatkov med različnimi storitvami, uporabnikov samodejno vpisovati v druge storitve in za namene oglaševanja obdelovati osebnih podatkov uporabnikov storitev tretjih strani, ki uporabljajo jedrne platformne storitve vratarja. Za Apple Intelligence pa so problematične obveznosti interoperabilnosti iz 6. člena, saj mora vratar med drugim:

-­ dovoliti in tehnično omogočiti preprosto odstranitev katerihkoli programskih aplikacij iz operacijskega sistema vratarja;

-­ dovoliti in tehnično omogočiti, da enostavno spremenijo privzete nastavitve operacijskega sistema, virtualnega pomočnika in spletnega brskalnika vratarja;

-­ dovoliti in tehnično omogočiti namestitev in učinkovito uporabo programskih aplikacij tretjih strani ali trgovin s programskimi aplikacijami, ki uporabljajo njegov operacijski sistem ali so interoperabilne z njim, ter omogočiti, da se do takih programskih aplikacij ali trgovin s programskimi aplikacijami dostopa s sredstvi, ki niso jedrne platformne storitve tega vratarja;

­- omogočiti možnosti končnih uporabnikov, da zamenjajo ali se naročijo na druge programske aplikacije in storitve, do katerih se dostopa z jedrnimi platformnimi storitvami vratarja;

-­ omogočiti učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami strojne ali programske opreme – ter dostop do njih za namene interoperabilnosti –, do katerih se dostopa ali se jih nadzoruje z operacijskim sistemom ali virtualnim pomočnikom;

-­ zagotoviti končnim uporabnikom ali tretjim stranem, ki jih pooblasti končni uporabnik, na njihovo zahtevo brezplačno učinkovito prenosljivost podatkov, ki jih zagotovi končni uporabnik ali se ustvarijo z dejavnostjo končnega uporabnika v okviru uporabe jedrne platformne storitve.

Apple trdi, da DMA zaradi teh obveznosti od njega zahteva, da dostop do podatkov za Apple Intelligence odpre tudi drugim ponudnikom storitve. To pa bi po Applovih besedah načelo integriteto sistema in ga odprlo grožnjam, kar bi bistveno zmanjšalo varnost.

DMA natančno določa, kako se prepoznajo vratarji in jedrne platformne storitve. Hkrati jim nalaga kopico obveznosti, o katerih zelo podrobno pišemo v okvirju. Na tem mestu bodi dovolj povzetek, da DMA od vratarjev zahteva dvoje: konservativnost pri uporabi osebnih podatkov, ki jih ne smejo po mili volji združevati iz več storitev in uporabljati za ciljano oglaševanje, ter odprtost platform, saj morajo dostop do funkcij omogočiti tudi drugim ponudnikom. Tak primer je Applov plačilni sistem, ki je bil do nedavnega edini dovoljeni za aplikacije v App Storu, zaradi DMA pa so ga morali odpreti. (To so storili tako, da imajo založniki več dela in nevšečnosti, če izstopijo iz Applovega plačilnega sistema sistema.)

Apple Intelligence

Uredba vsebuje nekaj fleksibilnosti, saj so nekatere zaveze odvisne od prepričljivosti argumentacije. Tak primer je navedba: »Vratarju se ne prepreči, da sprejme ukrepe, kolikor ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno in sorazmerno, za zagotovitev, da programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami ne ogrožajo celovitosti strojne opreme ali operacijskega sistema, ki ga zagotavlja vratar, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe ustrezno utemelji.«

Genmoji v Apple Intelligence omogoča izdelavo lastnih čustvenčkov.

Microsoft se je že pred poldrugim desetletjem, še preden je DMA sploh obstajala, a z zgodovino protimonopolnih postopkov, odločil, da bo piscem programov za Windows omogočil praktično neomejen dostop do drobovja svojega operacijskega sistema, če programe napišejo kot gonilnik. Epilog te odločitve smo dočakali letos, ko je CrowdSourceov Falcon zatajil in onesposobil 8,5 milijona računalnikov, na katerih je bil nameščen. Če bi se Microsoft odločil drugače in neposrednega dostopa v jedro operacijskega sistema ne bi dovolil, temveč bi protivirusni in podobni programi morali delovati prek standardiziranih API, se to ne bi moglo zgoditi. V tem primeru bi Microsoft moral skrbeti za API s celovitim dostopom in zelo pametno – tako v varnostnem kot pravnem smislu – določati, kdo bo imel dostop do njih. To bi Microsoft izpostavilo pravnim tveganjem zaradi mogočih pritožb v smislu monopolnega ravnanja ali preferiranja posameznih proizvajalcev.

Apple se je znašel pred podobnim razmislekom. Ker je s platformama iOS in iPadOS vratar, Evropska unija od njega lahko zahteva, da dostop do funkcij, ki jih uporablja Apple Intelligence, nudi tudi drugim proizvajalcem umetne inteligence. Gre torej za dostop do strojne opreme in dostop do podatkov, ki jih uporablja Apple Intelligence.

Primerljiv primer je bil NFC, ki ga je Apple dolga leta ljubosumno držal zase, zato Apple Pay (in Apple Wallent) ni mogel imeti dobre konkurence. Šele isti iOS 18.1 bo odprl dostop do NFC tudi za aplikacije drugih proizvajalcev, česar Apple ni naredil iz lastne dobrosrčnosti, temveč zato, ker ga je k temu prisilila Evropska unija.

Z Apple Intelligence je zelo podobno. Evropska unija od Appla ne zahteva, da svojo umetno inteligenco s komerkoli deli, ampak to, da omogoči enakovredno tekmovane, torej dostop do istih podatkov tudi drugim proizvajalcem. Apple – morda upravičeno – trdi, da tega brez tveganja za integriteto ter ogrožanja zasebnosti in varnosti uporabnikov ne more storiti. Pomisleki o zahtevah DMA so do neke mere razumljivi, ker DMA ne upošteva različnega zaupanja, ki ga imajo uporabniki do različnih ponudnikov programske opreme in storitev. Applu zaupamo več osebnih podatkov kakor neznanemu podjetju iz Kitajske, ki bi izdelalo podobnega pomočnika. K njegovi uporabi nas seveda nihče ne sili, a če bi ga želeli, bi moral Apple to dovoliti.

Tedanja podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager je ob Applovem cincanju dejala, da je po njenem mnenju zelo zgovorno, da Apple svojo umetno inteligenco uvaja tam, kjer ni dolžen zagotoviti poštene konkurence. Meni, da je to najbolj presenetljivo, neposredno priznanje, da Apple namenoma omejuje konkurenco na področju, kjer je že zdaj prevladujoči tržni igralec. Apple seveda trdi nasprotno, in sicer, da prinaša DMA toliko pravnih negotovosti in tveganja za izrek glob in ukrepov, da umetne inteligence letos ne morejo omogočiti.

Kdo bo zmagal?

Dolgoročno je situacija, da Apple ne bi nudil neke storitve v EU, nevzdržna. Nekdo bo moral popustiti, in če sklepamo po dosedanjem dogajanju, to ne bo EU. Apple Intelligence naj bi aprila prispela v EU, trdijo pri Applu. Pri tem so uporabili zanimivo formulacijo, da bodo ponudili »mnogo jedrnih« funkcionalnosti. Lahko se torej zgodi, da katere od njih v EU vendarle ne bo. Potrdili pa so, da dobimo Writing Tools, Genmoji, boljšo Siri in integracijo ChatGPT. Budno oko bo opazilo, da so to storitve, ki za delovanje ne potrebujejo dostopa do vsebine celotne naprave oziroma osebnih podatkov uporabnika, temveč zgolj aktivno okno. Tu ima Apple lažjo nalogo, saj mora zgolj dovoliti dostop do strojne opreme – lahko je tudi omejen – in aktivne vsebine. DMA zahteva tudi varnostne politike, ki tu ne bodo problematične.

Več težav bi imel Apple z uvedbo podobne rešitve, kot je Microsoftov Recall. Ta naj bi spremljal vse dogajanje na računalniku, od vseh interakcij s tipkovnico do vsebine datotek, ter deloval kot pametna tajnica. A Microsoftu je očitno to uspelo izvesti na način, ki je po njihovem mnenju v skladu z evropsko zakonodajo. Dokončno bomo to videli šele po izidu, ki je za zdaj napovedan za december, ko bo svoje povedala tudi Evropska komisija.

Apple je podjetje, ki je doslej še vedno poskrbelo tudi za evropske potrošnike, a vsakokrat jasno dalo vedeti, da z zahtevami Evropske komisije ni zadovoljno. Za zdaj je pes, ki veliko laja.