Brez (dobre) alternative
Strah pred neuspehom je tisto, kar večino ljudi in podjetij drži v krču, da se nekaterih zadev sploh ne lotijo, denimo digitalne preobrazbe poslovanja. Kar je hudič, saj že vrabčki na vejah čivkajo, da nam brez digitalne preobrazbe živeti ni. Ignorirati je torej ne morejo, niti se slepiti, da se svet okoli njih ne spreminja. Kaj torej storiti?
Nekatera podjetja se zato digitalne preobrazbe poslovanja lotijo na silo, nepripravljena. Morda so takšna kar v večini, saj različne študije ugotavljajo, da je digitalna preobrazba neuspešna za – ocenjeno čez palec – okoli 70 odstotkov podjetij. Čeprav je vzrokov za neuspeh ali nedoseganje zastavljenih ciljev veliko in najpogostejše napake podjetij predstavljamo v nadaljevanju, bi se tokrat osredotočil na nekatere, o katerih se skorajda ne govori. Pa bi se moralo.
Prvi je izčrpanost od digitalne preobrazbe – utrujenost, ki se zaposlenim (in torej podjetju) primeri zaradi nenehnih sprememb. Sploh v okoljih, ki hitrejšega tempa sprememb še niso usvojila. Velike ladje se obračajo počasi, pravijo. Pa bi se lahko hitreje? Verjetno, a bi to zahtevalo, da se vsi, ki so na ladji, osredotočijo na to, kaj morajo storiti, da bodo dosegli zastavljeni cilj. Se vam zdi, da bi vam ob vstopu v poljubno podjetje vsak zaposleni znal razložiti, kakšne spremembe so na vidiku? Ne, kajne?
Ne glede na to, kako vpliven je kapitan (beri: direktor), skoraj nikoli ne prepriča vseh mornarjev (beri: zaposlenih). V vsakem okolju obstaja odpor. V poslovnem svetu je to odpor do sprememb. Zakaj bi delali nekaj povsem drugače, če smo to preteklo desetletje (ali dve) počeli precej uspešno na stari način? Težava je v tem, da je lažje nasprotovati spremembam kot pa jih uresničevati. Dodatno težavo predstavlja komunikacija. Četudi digitalno preobrazbo zaupate nekaj ključnim ljudem v podjetju, da jo prenesejo do vseh zaposlenih, je prav mogoče, da imajo ti ljudje vsak svojo predstavo o prihodnosti. Odvisno sicer od števila zaposlenih v podjetju, a boste na koncu imeli vsaj pol toliko različnih razlag in ciljev. To seveda ni dobro.
Stara sidra močno držijo, pravijo poznavalci. Tudi v informatiki. Ljudje niso pripravljeni na velike spremembe. Kako bi le bili, če si nihče ni vzel časa, da bi jim jih pojasnil – na njihovem konkretnem primeru oziroma delovnem mestu. Bosta tajnica in komercialist nasprotovala programskemu robotu? Privzeto zagotovo, če jima ne bo nihče ne le pojasnil, temveč tudi pokazal, da lahko z njim postorita n-krat več v istem (delovnem) času. Poleg tega bi moral prav vsak zaposleni sodelovati v procesu digitalne preobrazbe – razmisliti, kako bi lahko delal še učinkoviteje in kaj bi potreboval za to ter sprejeti odgovornost za svoje naloge in rezultate.
Potem je tu še praksa. Veliko podjetij meni, da je preobrazba sprint do zastavljenega cilja. Pa ni, je kombinacija maratona in teka z ovirami. Zaposlenim je treba pojasniti, da bo trajala dolgo, več let. A jih hkrati bodriti, da bo ta pot razdrobljena v številne manjše in zato obvladljive projekte, neke vrste domače naloge, ki bodo podjetje privedle do tega, da bo poslovalo (bistveno) bolje. Ker druge alternative pravzaprav ni.
Bolečina neuspeha je v primeru digitalne preobrazbe zares velika. Prav zato bi morali narediti vse, da se ji izognete, narediti stvari premišljeno in prav, vključiti (vse) zaposlene, a hkrati pri tem ne pretiravati. Izčrpanost ali celo izgorelost od digitalne preobrazbe ne bo koristila nikomur. No, razen vaši konkurenci.
