Brezplačno je najboljše

V časih, ko je vse več ljudi prisiljenih gledati na življenje skozi denarnico, je dobro vedeti, da je kup stvari v računalništvu brezplačnih. To še posebej velja za programsko opremo, kjer se skušajo avtorji in razvijalci dokazati s svojimi zamislimi, temu pa sledijo celo nekatera podjetja. Pripravili smo seznam skoraj sto zelo uporabnih programov za okolje operacijskega sistema Microsoft Windows, ki so za povrh še brezplačni.

Programska oprema navadno ni poceni, vsaj profesionalna ne. Se pa iz leta v leto ceni. Za programsko opremo in orodja, ki nam olajšajo delo z računalnikom in digitalnimi vsebinami, lahko mimogrede odštejemo več desetakov in celo stotakov, a se vedno znova navdušimo nad rešitvami, ki nam iz denarnice ne vzamejo niti centa. Posebno kadar ugotovimo, da lahko z brezplačnim orodjem postorimo prav vse, kar bi sicer počeli s plačljivo rešitvijo.

Zakaj so nekateri programi in aplikacije povsem brezplačni? Predvsem zato, ker želijo razvijalci vzbuditi zanimanje zanje in pripravijo tudi brezplačno različico programa/orodja, ki je lahko (ali pa tudi ne) funkcionalno nekoliko olajšana, a še vedno povsem zadovoljuje potrebe povprečnega uporabnika. Zahtevnejši pa bodo plačali za polno funkcionalnost in pokrili razvoj aplikacije. Tak poslovni model v sodobnem svetu sliši na ime »freemium«.

Neredko naletimo tudi na programe, za katere avtorji sprejemajo finančne donacije. Če smo z njihovo rešitvijo zadovoljni, jim lahko namenimo kak evro (ali več njih) za nadaljnji razvoj in podporo. Spet drugi uberejo nekoliko drugačno pot in v svoje sicer brezplačne aplikacije vgradijo prikaz oglasov in tako s trženjem oglasov podjetij služijo denar.

Cilj vseh programerjev in razvijalcev je, da bi njihova rešitev čim prej dosegla prepoznavnost med uporabniki in jih s svojo uporabnostjo tudi zasvojila, da bi jo imeli za nepogrešljivo. To je dejansko vredno več kot denar, saj lahko različne oblike monetizacije, opisane v zgornjih stavkih, uvedejo pozneje (v naslednji različici).

V Monitorju smo tokrat pripravili pregled skoraj sto nadvse uporabnih brezplačnih programov za okolje Microsoft Windows. Prepričani smo, da ste na marsikateri opisani program že naleteli, saj smo o številnih med njimi že pisali. Za lažji pregled smo programe razvrstili v posamezne kategorije, začenjamo pa s spletnimi brskalniki, saj je ob vstopu v dobo programske opreme kot storitve iz meseca v mesec več (nekdaj samostojnih) aplikacij, ki delujejo kar ob pomoči (beri: znotraj) brskalnika.

Spletni brskalniki

■ Chrome www.google.com/chrome. Googlov minimalističen brskalnik je še eden v vrsti tistih, ki uporabnike navdušijo s hitrostjo, tudi po zaslugi odlične podpore strojnemu pospeševanju. Vodilni brskalnik glede podpore HTML5 je torej pripravljen na prihodnost spleta, nekaj zamer si pri uporabnikih lahko nakoplje le zaradi tesne integracije z Googlovimi analitičnimi pogoni, ki uporabniku brskalnika Chrome privzeto ne puščajo prav veliko spletne zasebnosti.

■ Firefox www.getfirefox.com. Firefoxu je v zadnjih letih uspel veliki met. Premagal je nekoč navidezno nepremagljivi Internet Explorer in zlasti v Sloveniji dosegel resnično velik tržni delež med uporabniki spleta. V najboljših časih ga je uporabljal kar vsak drugi Slovenec. Brskalnik je na voljo za praktično vse priljubljene operacijske sisteme, njegova odlika pa je veliko število dodatkov, ki uporabnikom omogočajo, da Firefox prilagodijo svojim željam in okusu. Tako kaj hitro postane še bistveno več kot zgolj spletni brskalnik. Vse našteto ga naredi za bržkone enega najuporabnejših brezplačnih programov na svetu.

■ Maxthon www.maxthon.com. Najmanj znan brskalnik v našem tokratnem naboru je kitajski Maxthon, ki pa upraviči svoje ime, saj uporabniku ponudi daleč najbogatejši nabor orodij, kot so orodja za prenos podatkov v splet, zajem zaslonskih posnetkov in številna druga. Vanj je spretno integriranih tudi cel kup priljubljenih spletnih storitev, zato ne čudi, da ga snovalci označujejo kar za oblačni brskalnik. Združljivost s pravilnim prikazom spletnih strani je zagotovljena, saj Maxthon uporablja pogona Chrome in IE, prav tako podpira strojno pospeševanje prikaza strani in njihovih vsebin. Prav mogoče je, da vas bo navdušil, presenetil pa vsekakor.

■ Opera www.opera.com. Opera že desetletja velja za zelo dober in hiter brskalnik, ki je obenem pravcati inovator. Čist uporabniški vmesnik pogosto postreže z vgrajenimi funkcionalnostmi, ki jih moramo pri konkurenci šele dodati ali pa jih sploh ni na voljo (npr. da zna ob dovoljenju dostopati tudi do spletne kamere, ima vgrajen BitTorrent in e-poštni odjemalec itd.). Veliko uporabnikov jo vzljubi takoj po preizkusu.

■ Safari www.apple.com/safari. Safari je Applov brskalnik, ki je bil izdelan predvsem za okolje Mac OS, a je na voljo tudi za okenske operacijske sisteme. Z njim dobimo ličen uporabniški vmesnik, na bogastvo vtičnikov, s katerimi se hvali Firefox, pa lahko kar pozabimo.

Pisarniško delo

■ LibreOffice www.libreoffice.org. Nekdaj najbolj znan brezplačen nadomestek za Microsoftovo pisarniško zbirko Office je bil OpenOffice.org (OOo), a je projekt zamrl. Več kot odlično ga je nasledil LibreOffice, ki ponuja večdelni komplet pisarniških aplikacij, s katerimi bomo lahko postorili praktično vse, kar nam srce poželi. Velika prednost je tudi to, da je LibreOffice na voljo praktično za vse bolj znane platforme in njihove različice in v številnih jezikih.

■ Kingsoft Office www.ksosoft.com. Kingsoft Office je še en celovit pisarniški paket z več programi, s katerimi bomo poskrbeli za urejanje besedil, preglednic, delo s tabelami in grafi ... Na voljo je tako za okolje Windows kot številne mobilne platforme.

■ AbiWord www.abisource.com. Kadar potrebujemo le program za bolj ali manj preprosto pisanje/urejanje besedil, bo našim potrebam ugodil že brezplačni AbiWord. Deluje celo brez namestitve in s ključka USB.

■ FoxitReader www.foxitsoftware.com/pdf/reader/. FoxitReader je bržkone najbolj razširjen nadomestek za Adobe Reader, premaga ga na številnih področjih, predvsem pa v hitrosti odpiranja datotek PDF.

■ Sumatra PDF blog.kowalczyk.info/software/sumatrapdf. Če nam obsežnejše namestitve programov za delo z datotekami PDF, tudi brezplačnih, niso všeč, lahko posežemo po minimalističnem bralniku datotek PDF, ki sliši na ime Sumatra PDF. Ta za delovanje potrebuje natančno eno datoteko in lahko jo poženemo tudi s ključka USB, ne da bi pri tem bistveno trpela uporabniška izkušnja.

■ PrimoPDF www.primopdf.com. Za izdelovanje datotek PDF lahko uporabimo katerega od pisarniških programskih paketov ali pa namenski program, ki to nalogo opravi še za odtenek bolje. Eden najbolj priljubljenih brezplačnih izdelovalnikov datotek PDF, predvsem po zaslugi rezultatov svojega dela, je PrimoPDF.

■ EverNote www.evernote.com. EverNote je konkurenca Microsoftovemu OneNote, njegova moč pa pride do izraza takrat, ko ugotovimo, da ga lahko uporabljamo na skorajda vseh digitalnih napravah, ki jih imamo (tudi telefonu in/ali tablici). Brezplačna različica sicer ima nekaj omejitev, a jih med povprečno rabo ne bomo dosegli.

■ KompoZer www.kompozer.net. Če imamo spletno stran ali spletni dnevnik in iščemo orodje, s katerim bi razmeroma enostavno urejali vsebine v spletu, nam priskoči na pomoči KompoZer. Program deluje na Mozillini tehnologiji in je naslednik nekoč slavnega Nvu.

■ Mozilla Sunbird www.mozilla.org/projects/calendar/sunbird. Če želite imeti na računalniškem namizju digitalni namizni koledar, ne uporabljate pa brezplačnih spletnih rešitev (npr. Google Calendar), boste dobro postreženi z izdelkom Sunbird. Tudi ta prihaja iz Mozilline zakladnice aplikacij, na voljo je tudi kot vtičnik za Thunderbird, če ocenimo, da e-pošta in koledar sodita skupaj.

Beležke in zapiski

■ Notepad2 www.flos-freeware.ch/notepad2.html. Notepad2 si zasluži opis »beležnica, kot se šika«. Enostavna in bliskovita, a s (skoraj) vsemi funkcijami, ki jih potrebujemo pri urejanju tekstovnih datotek. Čeprav ni bila osvežena že več kot leto dni, še vedno deluje izvrstno in bo razveselila vse, ki potrebujejo le preprosto urejanje beležk.

■ Notepad++ notepad-plus-plus.org. Beležnico, ki je ena izmed privzetih aplikacij okolja Windows, lahko nadomestimo z brezplačno rešitvijo Notepad++. Kot izdaja že ime, ta program premore še kak posladek več od izvirnika, npr.  omogoča odpiranje več dokumentov v zavihkih in boljši pregled nad vsebino/strukturo dokumenta. Avtorji zanj pravijo, da je tako varčen s procesorskimi cikli, da je poleg prijaznosti do uporabnika motiv za rabo lahko tudi zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Predstavitve vsebin

■ Impress www.libreoffice.org. Oblikovanje predstavitev obvlada program Impress, ki je bil nekdaj del paketa OpenOffice, zdaj pa ga bomo našli v pisarniških paketih LibreOffice in Apache Open Office. Impress je ukrojen po meri manj zahtevnih uporabnikov, premore polno združljivost z datotekami PPT, po videzu pa spominja na starejše pisarniške zbirke Microsoft Office.

■ Presentation Free 2013 www.ksosoft.com/product/presentation-free.html. Če iščemo programsko orodje, ki bo po videzu kar najbolj posnemalo Microsoftov PowerPoint, bomo še najbliže idealu s Kingsoftovim Presentation Free. Ta namreč premore uporabniški vmesnik v obliki preprostega in učinkovitega ukaznega traku, prav tako pa ima že več naloženih predlog in animacij, s katerimi bomo še hitreje izdelali svojo predstavitev.

■ SlideDog www.slidedog.com. SlideDog je ena najresnejših brezplačnih alternativ orodja PowerPoint, saj podpira resnično veliko  načinov predstavitve vsebin in ne zgolj »diaposnetkov«. Program obvlada delo s številnimi vrstami datotek (PDF, slike, video, skoraj vse, kar povprečnemu uporabniku srce poželi). Velika prednost je tudi uporaba tehnologije vlečenja in spuščanja, ki še poenostavi oblikovanje predstavitev in seznamov predvajanja.

Elektronska pošta

■ i.Scribe www.memecode.com/scribe.php. i.Scribe je brezplačna različica sicer plačljivega e-poštnega odjemalca InScribe. Je pravcati biser med programi, saj je majhen, lahek in učinkovit. i.Scribe sicer ne podpira protokola IMAP in omogoča spremljanje zgolj enega poštnega računa.

■ Mailbird www.getmailbird.com. Mailbird je e-poštni odjemalec za okolja Windows od različice XP naprej. Njegove korenine in podobo je navdihnil odjemalec Sparrow (na voljo za OS X), med alternativnimi brezplačnimi e-poštnimi odjemalci pa je prejel številne nagrade, kljub temu da v aplikaciji tu in tam prikaže kak oglas.

■ Postbox www.postbox-inc.com. Vsem uporabnikom spletni vmesniki storitev za e-pošto vendarle niso všeč in si želijo bolj »klasičnih« odjemalcev. Eden uporabnejših je Postbox, ki podpira protokola POP3 in IMAP, pozna hitre nastavitve dostopa do spletnih storitev e-pošte, premore pa tudi hiter iskalnik in dobro zaščito pred nezaželeno pošto.

■ Thunderbird www.mozilla.com/thunderbird. Thunderbird je Mozillin odgovor na e-poštne odjemalce. Del kode deli z brskalnikom Firefox, prav tako tudi uporabniški vmesnik. Gre za eno najboljših alternativ na področju e-poštnih odjemalcev.

■ IncrediMail www.incredimail.com. Še eden v vrsti odjemalcev e-pošte, ki skuša delo z e-sporočili začiniti s privlačnim vmesnikom. Brezplačna različica v odhodna sporočila dodaja reklame, kar vsem uporabnikom seveda ne bo všeč.

Prenosi vsebin

■ Filezilla www.filezilla-project.org. Filezilla je odprtokoden in zares dober ter varen odjemalec za strežnike FTP, SFTP in podobne. Začetniki ga bržkone ne potrebujejo, vsi drugi pa že poznajo.

■ Orbit Downloader www.orbitdownloader.com. Odlika programa Orbit Downloader je v tem, da omogoča shranjevanje videa in glasbe z raznih spletišč (npr. YouTube), ki sama po sebi ne omogočajo prenosa pretočnih vsebin v obliki datotek.

■ uTorrent www.utorrent.com. Najmanjši in hkrati najboljši torent odjemalec za okolje Windows. Zna vse, kar pričakujemo od programa za prenos BitTorrent vsebin, seveda tudi legalnih torentov.

Oddaljeni dostop

■ Synergy synergy2.sourceforge.net. Ste se kdaj vprašali, kako uporabljati dva ali več računalnikov z eno tipkovnico in miško? Z uporabo programa Synergy in nekaj spretnosti. Glede na to, da ima povprečno gospodinjstvo danes že tako prenosni kot namizni računalnik, celo več računalnikov, utegne biti prav Synergy tisto orodje, ki smo ga iskali.

■ TeamViewer www.teamviewer.com. Računalnikarji smo pogosto zelo iskani, ko naši bližnji in prijatelji potrebujejo računalniško pomoč ali nasvet. Vse pa je težko povedati, pokazati ali urediti prek telefonskega klica. Z uporabo programa, ki zna vzpostaviti povezavo z drugo napravo in prevzem nadzora nad njo, pa lahko drugi strani praktično pokažemo, kako postoriti to ali ono. Eden najboljših programov za takšno podporo je TeamViewer, ki ga je treba le prenesti in pognati, brez namestitve in dodatnih zapletov. Druga stran nam sporoči geslo za dostop do računalnika in hip zatem smo že varno povezani nanj. Polna različica programa je sicer plačljiva, a za občasno pomoč povsem zadostuje že brezplačna.

■ Terminals www.codeplex.com/Terminals. Če v oknih veliko uporabljamo funkcijo Remote Desktop, nam bo program Terminals prihranil veliko časa in brskanja po zapiskih, saj mimogrede shrani več naslovov IP in gesel za naše povezave. Odjemalec podpira tudi delo z več zavihki, zato lahko podobno kot z brskalnikom mimogrede preklapljamo med več povezanimi računalniki.

Spletni klepet

■ Digsby www.digsby.com. Odprtokodni spletni klepetalnik je še eden tistih, ki uporabnika povežejo s prijatelji v vseh pomembnejših omrežjih. Za razliko od večine drugih takih programov ne stavi na kič, temveč na enostavnost rabe.

■ Skype www.skype.com. Program Skype bržkone ne potrebuje posebne predstavitve, saj gre za danes najbolj razširjeno samostojno aplikacijo za spletni klepet in internetno telefoniranje. Omogoča tudi video klepete s sliko v visoki ločljivosti (če imamo ustrezno kamero in internetno povezavo, seveda).

■ Trillian www.trillian.im. Program Trillian, nekdaj znan po imenom Trillian Astra, danes predstavlja idealno rešitev za vse, ki imamo prijatelje, ki uporabljajo različne spletne klepetalnice in druga orodja za spletno komunikacijo. Trillian omogoča pogovarjanje s prijatelji in znanci v omrežjih/aplikacijah Facebook, Twitter, Skype, MSN, Google Talk, ICQ, AIM, Yahoo!, XMPP ... Obenem omogoča zares veliko prilagoditev nastavitev lastnemu okusu. Če nam brezplačna različica ne zadostuje, si lahko za nekaj evrov omislimo profesionalno.

■ TweetDeck www.tweetdeck.com. Uporabniki, ki veliko uporabljamo Twitter, si kljub njegovi preprostosti lahko omislimo učinkovito orodje, ki sliši na ime TweetDeck. Ta je zares prava zvezda za številne uporabnike Twitterja, saj omogoča popolno prilagoditev lastnega in drugih twitterskih računov ter vsebin, izdelavo časovnih premic sporočil, iskanj, dejavnosti ... Vse to v enem razmeroma preglednem uporabniškem vmesniku. Deluje na vseh mogočih platformah, tudi mobilnih, in podpira upravljanje več twitterskih računov hkrati.

Arhiviranje

■ 7-Zip www.7-zip.org. Z namestitvijo programa 7-Zip bomo enkrat za vselej odpravili težavo iskanja ustrezne rešitve za odpakiranje stisnjenih datotek. Brezplačni 7-Zip namreč obvlada delo z vsemi vrstami stinjenih datotek, zato vse druge programe vrste WinNekaj, ki nam po namestitvi še sitnarijo glede registracije, preprosto odstranimo. 7-Zip je resnično tako učinkovit pri delu, da je ostal sam v svoji kategoriji.

Iskanje datotek/vsebin

■ Copernic Desktop Search Lite www.copernic.com/en/products/desktop-search/. Najhitrejše iskanje po vsebini datotek brez nepotrebne navlake in upočasnjevanja računalnika. Sicer ne bomo »guglali« po svojem računalniku, iskanje pa je zares presenetljivo hitro. Edina omejitev lahke »Lite« različice programa je ta, da je iskanje omejeno na največ 75 tisoč datotek.

■ Everything www.voidtools.com. Everything prinaša revolucionaren način iskanja samo po imenu (datoteke, vsebine ...). Brez indeksiranja išče bliskovito, disk najprej prečeše v nekaj sekundah, zatem pa je iskanje praktično hipno. Program(ček) deluje le na diskih, ki uporabljajo datotečni sistem NTFS, in v okenskih okoljih Windows 2000 ali novejših.

■ FileSeek www.fileseek.ca. FileSeek ponuja bliskovito iskanje po datotekah brez indeksiranja. Je vsekakor pravi naslov za iskanje tekstovnih datotek in vsebin v njih. Obvlada tudi integracijo z menujem okenskega programa Raziskovalec.

Upravljanje datotek

■ Bulk Rename Utility www.bulkrenameutility.co.uk. Bržkone gre za najgrši program na tokratnem seznamu, a rezultati njegovega dela navdušujejo. Ne le,  da obvlada preimenovanje datotek, podpira celo vrsto naprednih nastavitev, denimo preimenovanje fotografij ali glasbenih datotek na podlagi (meta)podatkov EXIF ali ID3.

■ Defraggler www.piriform.com/defraggler. Gre za minimalističen program, namenjen defragmentaciji podatkov na disku. Kompaktna aplikacija za okolje Windows podpira datotečna sistema NTFS in FAT32, po opravljeni nalogi pa vsekakor pohitri dostop do datotek na diskih.

■ MyDefrag www.mydefrag.com. MyDefrag je še eden izmed boljših brezplačnih reorganizatorjev podatkov na diskih. Če mu bomo odpustili precej neprivlačno grafično podobo, rezultat vsekakor ne bo izostal.

■ Recuva www.piriform.com/recuva. Recuva je še eno v zbirki orodij podjetja Piriform, ki postaja specialist za reševanje računalniških težav povprečnega uporabnika. Če smo po pomoti izbrisali (ne le premaknili v koš) datoteko, ki jo še potrebujemo, bo pravi naslov Recuva, ki je za razliko od večine drugih programov za reševanje izbrisanih datotek brezplačna. Program deluje tudi z zunanjimi diski in pomnilniškimi karticami.

■ TeraCopy www.codesector.com/teracopy. Ena najpogostejših opazk računalnikarjev se nanaša na nizke hitrosti kopiranja datotek med napravami v omrežju. Program TeraCopy bo v okenskih okoljih poskrbel za kar se da hitro in učinkovito kopiranje datotek. Obenem prepozna tudi okvarjene datoteke in jih preskoči, če pa moramo med tem, za disk kar napornim delom, postoriti še kaj drugega, lahko njegovo delovanje preprosto začasno zaustavimo.

■ Total Commander www.ghisler.com. Gre za enega najboljših programov za upravljanje z datotekami v okenskem okolju. Z njegovo pomočjo lahko npr. hitro (in inteligentno) preimenujemo množico datotek in še marsikaj. Čeprav Total Commander ni povsem brezplačen (gre za t. i. shareware), nam avtor ne bo nič zameril, če ga bomo uporabljali neskončno dolgo, le na ustrezen gumb bo treba klikniti ob zagonu programa.

Delo z grafiko

■ Blender www.blender.org. Blender je odprtokoden program za 3D modeliranje, k njegovemu razvoju pa stalno prispeva na stotine profesionalnih in ljubiteljskih razvijalcev z vsega sveta. Če nam ustvarjalna žilica ne da miru, lahko s programom Blender preverimo, kje so meje naše domišljije. Kdo ve, morebiti pa nam uspe narediti pravcato risanko.

■ Gimp www.gimp.org. Gimp je pogosto označen tudi kot najboljši brezplačni približek programu Photoshop. Povprečnemu uporabniku se bo sicer zdel zapleten, a to pač naredi kopica funkcionalnosti, ki bo zato razveseljevala uporabnike z željo po resni manipulaciji fotografij in grafičnem delu.

■ IcoFX www.icofx.ro. IcoFX je zmogljivo orodje za izdelavo ikon. Omogoča tako risanje ikon kot pretvorbo različnih (delov) slik/fotografij v ikone.

■ IrfanView www.irfanview.com. IrfanView je še eden v vrstih legendarnih pregledovalnikov slik. Program, ki je delo bosanskega avtorja, je kljub nekoliko zastarelemu uporabniškemu vmesniku preprost za uporabo in zelo priljubljen med uporabniki.

■ Paint.Net www.getpaint.net. Paint.net je resnično priročen urejevalnik slik, ki meri na slehernika in uresničevanje njegovih želja glede dela s fotografijami in slikami. S profesionalnimi programi se resda ne more primerjati, a preprostejša opravila (obrezovanje slik, spreminjanje zapisa datotek, osvetlitev dela fotografije ...) opravi hitro in učinkovito.

■ Picasa picasa.google.com. Googlov izjemen pregledovalnik slik je obenem tudi posrečen urejevalnik fotografij za začetnike. Tudi po zaslugi uporabne sinhronizacije z Googlovimi spletnimi galerijami slik hitro ugotovimo, da program preprosto sodi v računalnik vsakega, tudi priložnostnega fotografa.

■ SketchUp Make www.sketchup.com. SketchUp Make je nadpovprečno enostaven program za 3D modeliranje, ki bo takšno delo lahko približal tudi začetnikom. V njegovi zbirki bomo našli kup različnih predmetov in že modeliranih stavb in drugih okolij, ki nam bodo v pomoč pri izdelavi naše 3D stvaritve.

■ XnView www.xnview.com. XnView je odličen pregledovalnik slik v vseh mogočih zapisih, obenem pa deluje na skorajda vseh mogočih platformah. Starejši računalnikarji se bodo ob pogledu nanj spomnili programa ACDSee (ko je bil ta na začetku svoje poti). XnView si lahko omislimo kot namestitev ali samostojno datoteko za zagon.

Glasba

■ Audacity audacity.sourceforge.net. Audacity je zelo zmogljiv odprtokodni urejevalnik glasbe (in vseh drugih zvokov). Primeren je za hitro in natančno obrezovanje ali preoblikovanje zvočnih posnetkov. Z njim bomo enostavno izdelali tudi zvonjenje za svoj mobilnik.

■ CDBurnerXP www.cdburnerxp.se. Uporabniki glasbe ne poslušamo zgolj na računalniku, temveč tudi na drugih napravah. Če jo želimo spraviti na glasbeni plošček, jo moramo »zapeči«. V dobi, ko so različni radijski sprejemniki in avtoradii že opremljeni s priključki USB, je snemanja ploščkov vse manj, a če iščemo dober program za peko ploščkov CD/DVD, ki posnema Nero in svoje delo opravlja zelo solidno, smo prišli na pravi naslov.

■ foobar2000 www.foobar2000.org. foobar2000 svoj uspeh dolguje predvsem odprtosti, saj je izjemno razširljiv – posameznik ga lahko preoblikuje do nerazpoznavnosti in povsem prikroji svojemu okusu.

■ Freemake Audio Converter www.freemake.com. Včasih bi radi glasbenim datotekam spremenili vrsto zapisa. S tem programom bomo hitro »preklapljali« med zapisi MP3, WMA, WAV, FLAC, AAC, M4A ter OGG. Pri pretvorbi datotek imamo seveda na voljo vrsto nastavitev, ki skrbijo za različne kompromise glede kakovosti posnetka in velikosti datoteke.

■ iTunes www.apple.com/itunes. Če imamo katerega izmed glasbenih predvajalnikov z logotipom ugriznjenega jaboka (beri: Apple iPod), pa tudi mobilni telefon te znamke, bo iTunes pravšnji glasbeni predvajalnik za nas. Sicer utegnejo biti druge tokrat omenjene alternative prepričljivejše, a za povprečnega uporabnika je tudi iTunes po zaslugi »prijaznosti« vrhunska rešitev.

■ Last.fm www.last.fm. Last.fm ni zgolj samostojen predvajalnik glasbe, temveč gre za navezo spletnega mesta in vtičnika za vse mogoče predvajalnike glasbe. Poleg prikaza natančnih podatkov o trenutno predvajani skladbi omogoča gradnjo seznamov, osebnih lestvic in statistik poslušanja. Ob pestrem naboru različnih spletnih radiev postane hitro jasno, zakaj ta aplikacija osvaja številna namizja in celo mobilne naprave.

■ LMMS lmms.sourceforge.net. Kratica, ki v sebi skriva besede Linux Multimedia Studio, je oznaka za resnično zmogljiv program za obdelavo in ustvarjanje MIDI posnetkov. Vsi MIDI navdušenci ga preprosto morajo preizkusiti, saj urejen uporabniški vmesnik za seboj skriva cel kup naprednih funkcij.

■ MusicZen hsnyc.co/musiczen/. Uporabnikom, ki imajo svoje glasbene datoteke razmetane po najrazličnejših mapah na disku, priporočamo uporabo orodja MusicZen. To bo vrnilo red na področje glasbenih del, saj najprej poišče vse glasbene datoteke, nato pa omogoča enostavno urejanje (kopiranje, premikanje, preimenovanje) glede na zvrst glasbe, izvajalca ... Naša glasbena zbirka je bila spravljena v red v nekaj minutah.

■ WinAmp www.winamp.com. Eden najstarejših in hkrati še vedno eden najboljših predvajalnikov glasbe z vgrajenimi številnimi možnostmi upravljanja, zbiranja, pretvarjanja in seveda poslušanja in gledanja večpredstavnih datotek.

Video

■ Avidemux avidemux.sourceforge.net. Avidemux je majhen, a nadvse zmogljiv odprtokodni programček za združevanje posnetkov (brez prekodiranja) in uporabo različnih filtrov. Čeprav je videti preprost, menuji skrivajo precej naprednih ukazov, če se nam kaj zalomi, pa nam takoj priskoči na pomoč  bogata Wiki knjižica znanj.

■ Jing www.techsmith.com/jing.html. Jing je snemalnik zaslona, ki nam omogoča, da z enim klikom posnamemo dogajanje na zaslonu računalnika, z naslednjim pa ga že objavimo v spletu in delimo z drugimi.

■ Lightworks www.lwks.com. Uporabniki, ki iščejo resnično zmogljivo orodje za urejanje video posnetkov, bodo dobro postreženi šele s programom Lightworks. Nič čudnega, da si z njim (uradno) pomaga marsikateri hollywoodski filmski studio.

■ Movie Maker windows.microsoft.com/sl-si/windows-live/movie-maker. Microsoftu je uspelo narediti nadvse enostaven program za urejanje videa, ki je pisan na kožo tudi začetnikom. Vsebine, ki jih želimo obdelati, preprosto povlečemo v program, tam pa nas pričaka omejen (in zato ne nepregleden) nabor funkcij in posebnih učinkov, s katerimi bomo pripravili video posnetek po lastnih željah.

■ VLC www.videolan.org/vlc. Ob uporabi programa VLC lahko preprosto pozabimo na razne nabore video kodekov, ki enkrat delujejo, drugič ne, in se moramo znova ubadati s tem, kateri program bo predvajal našo video vsebino. VLC takoj prepozna skorajda vse oblike video posnetkov in podnapisov, omogoča pa tudi izdatne nastavitve predvajanja.

■ Xmedia Recode www.xmedia-recode.de. V spletu je cel kup orodij za pretvarjanje video zapisov, a kadar želimo video posnetek zanesljivo pretvoriti iz enega posnetka v drugega, potrebujemo program, ki bo to opravil brezhibno in s čim manj sodelovanja uporabnika. Xmedia Recode res nima najlepšega vmesnika, a ponuja cel kup možnosti pretvarjanja video zapisov.

Vsakdanji uporabni pripomočki

■ AutoHotKey www.autohotkey.com. AutoHotKey je nadvse uporaben odprtokodni programček, ki je med uporabo dobesedno neviden, a nam lahko znatno pohitri delo z miško in tipkovnico. Tako si po lastnih željah oblikujemo bližnjice za odpiranje programov in posameznih ukazov – npr. ustvarjanje novega elektronskega sporočila, zagon predvajalnika glasbe ...

■ CCaLC www.ccalc.org.uk. Čeprav so v zadnje različice operacijskega sistema Windows vgrajeni precej dobri kalkulatorji, velja kalkulatorski svet v povsem novi razsežnosti doživeti s programom CCaLC, ki ima na voljo tudi več tematsko obarvanih različic (za računanje ogljičnega odtisa itd.).

■ Daemon Tools Lite www.daemon-tools.cc. Gre za najbolj znan program za posnemanje optičnih pogonov in uporabo datotek s slikami ploščkov .iso, .img in podobnih. Pri namestitvi omenjenega brezplačnega orodja pa velja biti previden in se ogniti namestitvi dodatnih programov, ki jih ne potrebujemo.

■ Ditto ditto-cp.sourceforge.net. Ditto je funkcionalna razširitev okenskega odložišča. Vsako stvar shrani na odložišču za poznejšo rabo, omogoča pa tudi sinhronizacijo odložišča z več računalniki.

■ ImgBurn www.imgburn.com. Čeprav peka ploščkov med uporabniki počasi upada, je dobro vedeti, da imamo za to opravilo na voljo minimalističen in med uporabniki zelo priljubljen brezplačen program.

■ Launchy www.launchy.net. Čeprav je že malo v letih, je Launcy bržkone najhitrejši in najelegantnejši način za zagon okenskih programov. Je prilagodljiv, atraktiven in enostaven.

■ Vremenko vremenko.veverica.si. Vremenska napoved za Slovenijo v besedi in sliki se lahko sedaj znajde tudi na našem namizju. Gre za enega redkih programov na našem seznamu, ki je delo slovenskega avtorja.

■ WinSplit Revolution www.winsplit-revolution.com. Orodje, namenjeno tistim, ki uporabljajo več zaslonov ali en velik zaslon in želijo imeti lično razporejena okna. Omogoča, da velikost oken prilagodimo vnaprej predpisanim območjem (kvadrantom) na zaslonu.

Varnostne rešitve

■ Ad-Aware Free Antivirus+ www.lavasoft.com. Ad-Aware je eden najstarejših in še vedno zelo zanesljiv program za odstranjevanje nezaželenih programov in škodljivih kod iz računalnika. Primeren je tudi za manj izkušene uporabnike, v zadnjih različicah pa mu je izdelovalec namenil tudi protivirusni pogon.

■ Avast! www.avast.com. Gre za dober in brezplačen protivirusnik, ki predstavlja posrečeno izbiro tako za domač kot sosedov računalnik.

■ Avira AntiVir Personal www.free-av.com. Brez protivirusnega programa se danes ne velja odpraviti z računalnikom v internet. Brezplačna zaščita postreže z več solidnimi izdelki, AntiVir, denimo, deluje hitro in zanesljivo.

■ Commodo Internet Security www.comodo.com. V Okna je sicer vgrajen požarni zid, a mu marsikdo ne zaupa. Zanje si lahko omislimo tudi Microsoftovo protivirusno rešitev. A številni brezplačni varnostni paketi se na varnostnih preizkusih bolje obnesejo. Commodov paket je že eden takih, saj ima dober protivirusnik in odličen požarni zid.

■ KeePass www.keepass.info. Odprtokodni KeePass je verjetno najbolj razširjena rešitev shrambe za gesla. Zelo zanesljiv in varen program podpira vrsto zanesljivih enkripcij, zato so naša gesla resnično na varnem. Pogrešamo le  integracijo v brskalnike.

■ LastPass www.lastpass.com. Inovativna rešitev shranjevanja gesel deluje kot vtičnik za spletni brskalnik in nam pomaga pri prijavi na spletna mesta. Njegova dodana vrednost je v tem, da je uporaben na več računalnikih, saj je tako ista zbirka gesel dosegljiva povsod.

■ Spybot Search & Destroy www.safer-networking.org. Programi za odstranjevanje škodljivih kod, oglaševalskih in drugih nezaželenih programov so v praksi manj zanesljivi kot tisti za odstranjevanje računalniških virusov, zato jih velja v primeru suma okužbe uporabiti več. Spybot Search & Destroy, ki je za domačo rabo brezplačen, sodi med programe, s katerimi velja najprej poizkusiti in se znebiti okužbe.

■ TrueCrypt www.truecrypt.org. TrueCrypt omogoča šifriranje podatkov na disku. Gre za zelo priljubljeno odprtokodno rešitev, ki jo priporočajo številni strokovnjaki za računalniško varnost. Hramba občutljivih podatkov v prenosnih računalnikih (in drugih napravah, da se razumemo) je brez pripomočka, kakršen je TrueCrypt, precej neodgovorno početje.

Sistemska orodja

■ CCleaner www.piriform.com/ccleaner/. CCleaner je vsekakor eno daleč najbolj učinkovitih orodij, ko je treba iz okenskega sistema počistiti nesnago – bodisi številne začasne, neuporabne in druge datoteke ter programe. Premore tudi zelo učinkovit čistilec registra.

■ Console sourceforge.net/projects/console. Ukazna vrstica na steroidih. No, šalo na stran, Console je dokaz, da imajo lahko tudi okna naposled ustrezno ukazno vrstico, ob kateri nas linuksovci ne bodo več spravljali v zadrego.

■ FileHippo.com Update Checker www.filehippo.com/updatechecker. Gre za droben program, ki preverja, ali imamo nameščene zadnje različice številnih priljubljenih brezplačnih programov.

■ Ketarin ketarin.canneverbe.com. Orodje Ketarin je nepogrešljivo za vse tiste, ki pogosto nameščamo programe, bodisi na svoj ali tuj računalnik. Njegova naloga je namreč ta, da uporabniku pomaga sestaviti seznam iz spleta prenesenih namestitev programov in te namestitvene datoteke vzdržuje »sveže« (beri: redno posodabljane). Ketarin kar sam skrbi za prenos zadnjih različic namestitvenih programov in brisanje starih.

■ Sun xVM VirtualBox www.virtualbox.org. Zelo zmogljiva virtualizacijska rešitev podjetja Sun, ki deluje na vseh priljubljenih platformah. Podpira tako 32- kot 64-bitne operacijske sisteme.

■ TreeSize Free www.jam-software.com/treesize_free/. Veliko uporabnikov klasične diske zamenjuje s hitrimi pogoni SSD, katerih zmogljivosti so v povprečju precej manjše. Za bliskovito hitro delovanje računalnika pa je ključnega pomena tudi to, da imamo na disku ali pogonu SSD dovolj prostega prostora. Da bi ugotovili, kam se izgubljajo gigabajti, zaženemo TreeSize, ki postreže s prikazom velikosti map in datotek v posameznih mapah.

■ Windows Sysinternals technet.microsoft.com/sysinternals. Če bi seznam najuporabnejših programov sestavljali posamezni programčki družine Sysinternals, ne bi ostalo skoraj nič prostora za druge programe. Gre namreč za bogato zbirko orodij, s katerimi lahko prilagodimo praktično karkoli v našem okenskem operacijskem sistemu. Opozorilo: to so resna orodja, s katerimi lahko sistem spravimo tudi na kolena, zato niso namenjena začetnikom.

Svet okoli nas

■ Google Earth earth.google.com. Google Earth je program, ki nam bo odprl oči za svet okoli nas – praktično nikoli nam ne bo zmanjkalo gradiva za raziskovanje. Ob pogledu na Zemljo, Luno, nebo in njihove lepote bomo uživali kar vsi.

■ Stelarium www.stellarium.org. Stelarium je odprtokodni planetarij za naš računalnik. Uporablja ga tudi večina komercialnih planetarijev po svetu, saj deluje na različnih platformah in tudi z manj zmogljivimi računalniki.

■ Celestia www.shatters.net/celestia. Če bi radi pokukali onkraj naše atmosfere, bo program Celestia kakor nalašč za sprehod po vesolju. To se vendarle nikoli ne konča.