Brezžični altruizem

Slovenci imamo z internetom pravzaprav srečo, saj je že dolgo na voljo v večini domov in se hitrost povezav vztrajno veča. Tako veliko priključkov pripelje v domovanje več interneta, kot ga lahko uporabimo, in odvečno pasovno širino bi morali deliti z drugimi.

Lokacije več kot 300 odprtih točk po Sloveniji in širše

Zamisel odprtega domačega brezžičnega omrežja ni nova, saj je bilo na začetku sosedov z napravami, ki bi se lahko priklopile v vaše omrežje, zelo malo. Zaklepanje omrežij se je tako zgodilo v času, ko brezžični usmerjevalniki še niso delili večmegabitnih povezav in se je na hitrosti takoj poznalo, če je internetne bite pilo več naprav. Doma ste tako lahko sami uživali v znosni povezavi, v trenutku, ko se je v vaše odklenjeno omrežje priklopil sosed, pa se je v brskalniku vse ustavilo. Omrežja, zaklenjena z gesli, tako niso povsem sebičnega izvora, a bi počasi lahko romala v pozabo, saj so naša domača vrata do interneta veliko širša in brez težav prenesejo več uporabnikov hkrati. Prav tako ima praktično vsak dom že svojo povezavo v splet, tako da je povpraševanja po odprtih brezžičnih omrežjih manj, a pridejo toliko bolj prav tistim, ki ga potrebujejo.

Načinov, kako svojo internetno povezavo dati na voljo drugim, je več in enega so začeli v usmerjevalnike vgrajevati že izdelovalci teh naprav, saj je mogoče vzpostaviti tako imenovano omrežje za goste, ki ima svoje ime in, kar je bolj pomembno, ne vidi drugih računalnikov v vašem omrežju. Tako se lahko obiski in naključni mimoidoči priklopijo v to omrežje, ne da bi motili vašega zaklenjenega. Drugi način je odklenjeno domače omrežje, v katero se lahko priklopi kdorkoli, a je potem pametno omrežje nastaviti tako, da se računalniki ne vidijo med seboj, s tem pa izgubimo nekaj elegance pri uporabi omrežja, saj je pretok informacij med računalniki otežen in ga je treba nastavljati ročno.

Wlan Slovenija

Tretji način deljenja povezave je projekt Wlan Slovenija, kjer se priključimo omrežju ljudi, ki so svoje domače omrežje že dali na voljo mimoidočim. Skupnost deluje tako, da njeni člani doma postavijo še en usmerjevalnik, ki omogoča dostop do interneta mimoidočim in svoje delovanje sporoča osrednji zbirki vseh točk, ki so v Sloveniji aktivne. Tako si lahko na spletni strani nodes.wlan-si.net ogledamo vse registrirane točke in stanje njihovega delovanja. Vsi usmerjevalniki v omrežju namreč zbirki sporočajo svoje delovanje, ki se osveži vsakih 10 minut, tako da so na spletni strani osveženi podatki o tem, katere točke delujejo in katere ne. Ti podatki gredo še korak naprej, saj so vse točke označene tudi lokacijsko in obenem prikazane na zemljevidu, ki rabi za orientacijo tistega, ki išče odklenjeno omrežje WiFi. Prav tako lahko novi člani projekta vidijo, kam je njihov sosed že postavil točko, in svoj usmerjevalnik postavijo na kakšno drugo okno domovanja ter tako omrežje širijo in ga ne podvajajo. Nekateri usmerjevalnike postavljajo zunaj doma in na naprave prilepijo nalepko, s kom je treba navezati stik, če ne deluje ali če bi radi vprašali, »kaj ta škatla dela na steni vašega bloka«. Trenutno je v omrežju aktivnih okoli 300 točk in nekaj jih je vzpostavljenih tudi na Hrvaškem. Večina jih obratuje neprestano in lokacija vseh je na voljo na spletni strani projekta, pri iskanju pa pomagajo tudi imena točk, ki so hišne številke članov omrežja.

Vzpostavitev točke

Sam način vzpostavitve točke smo prihranili za konec, saj se ga lahko lotimo sami ali pa nastavitev usmerjevalnika prepustimo prijazni ekipi projekta Wlan Slovenija. Če se bomo postavitve lotili sami, bo najprej treba kupiti usmerjevalnik. Spletna stran nam predlaga TPLinkov model WR741ND, ki smo ga v Monitorju lani priporočili kot najboljši poceni usmerjevalnik. Gre za malo napravo, ki jo je mogoče v večini trgovin dobiti za manj kot 20 evrov. Za ta denar dobimo zmogljiv, zanesljiv usmerjevalnik.

Po nakupu TP-Linka se moramo registrirati na spletni strani wlan-si.net, kjer ustvarimo novo točko tako, da ustvarimo uporabniški račun in vnesemo svoj naslov. Sistem nato na podlagi vnesenih podatkov za nas naredi programsko opremo, ki jo bomo namestili na usmerjevalnik. Povezavo do programske opreme prejmemo po spletni pošti in, ko k sebi prenesemo datoteko, se začne malce težji del. Za namestitev programske opreme je namreč potreben zagon terminala in vnašanje ukazov, ki so lepo opisani v navodilih, a bi znali biti za manj vešče uporabnike prevelika ovira.

TP-Linkov usmerjevalnik WR741ND je mogoče dobiti za manj kot 20 evrov.

Navodila so razmeroma kratka, a če ste se ob besedi terminal že zamislili, je morda bolje, da uporabite drug način vzpostavitve točke, ki je veliko bolj preprost. Od ekipe Wlan Slovenija namreč lahko kupite TP-Linkov usmerjevalnik in oni bodo za vas opravili vse drugo. To pomeni, da bodo nastavili točko, ki bo vezana na vaš naslov, in na usmerjevalnik namestili ustrezno programsko opremo. Nato vam bodo TP-Linka poslali domov in na vas je le, da napravo prek vhoda LAN priklopite na vaš usmerjevalnik in v električno omrežje. To je vse. Brž ko boste usmerjevalnik prižgali, bo vaša dostopna točka na voljo vsakomur, ki jo potrebuje. Lažjo namestitev si je težko predstavljati in ob nakupu lahko ekipo Wlana dodatno finančno podprete, saj prek PayPala zbirajo tudi donacije. Nastavljen TP-Link s poštnino vred nas je stal 23 evrov in ob tako nizki ceni je domače igranje s terminalom povsem odveč.

Na naslovu nodes.wlan-si.net lahko s svojo točko tudi malce upravljate in ji določite prepustnost, saj ni potrebe, da bi zasedla celotno zmogljivost vaše povezave. Prav tako je mogoče nastaviti kanal, po katerem oddaja, saj bo privzeti šesti kanal v blokovskih naseljih zelo zaseden.

Na spletni strani poimenujemo svojo točko in jo dodamo na zemljevid vseh točk v omrežju.

Projekt Wlan Slovenija je tehnično odlično zastavljen in vsakomur omogoča, da deli svojo internetno povezavo z drugimi, ima le eno pomanjkljivost – nepregledno spletno stran. Prva stran je še nekako logično razporejena, potem pa se je na njej vse teže znajti. Predvsem zmedejo nekatera navodila, ki so razpršena na več koncev in postavljena v slogu Wikipedije. Lukenj v besedilih, ki jih mora ekipa še dopolniti, je kar veliko. Značilen zgled tega so povezave v navodilih, ki vodijo na podstran »navodila še pridejo«, to pa povzroča nepotrebno zmedo. Nekaj strožje uredniške politike ne bi škodilo, saj gre za odlično zamisel, ki je, kot rečeno, tehnično zelo dobro izpeljana.

Izgovorov je malo

V Sloveniji imamo doma večinoma povsem dovolj hitre povezave, da si brez težav lahko privoščimo vzpostavitev takšne točke. Predvsem je to neboleče v večjih naseljih, kjer ima marsikatero domovanje optično povezavo, ki jo bo malo uporabnikov lahko do konca izkoristilo. Ko k temu prištejemo minimalne stroške TP-Linka in nekaj malega podpore ekipi Wlan Slovenija, izgovorov, da takšne točke ne bi vzpostavili, ni več veliko. Če se vaša internetna povezava hvali z deset megabiti v obe smeri, brskalnik usmerite na wlan-si.net in se pridružite omrežju. Če vam bo spletna stran predstavljala preveliko oviro, pa wlanovcem pošljite email, saj gre za prijazno, dobronamerno ekipo, ki širi brezžični altruizem.