Bronasti sprinter

Žepni računalniki, na katere danes spominjajo pametni telefoni, so bili na svetu že daljnega leta 1982. Takrat je HP izdelal prvi ročni računalnik z alfanumerično tipkovnico in zmožnostjo programiranja v programskem jeziku BASIC. Pred njim so bili zgolj pametni računski stroji, ki s sodobnimi napravami nimajo veliko zveze. Druga stran ročne revolucije je bil Applov Newton (leta 1993) - to je bil prvi dlančnik v pravem pomenu besede. A je bil pred časom in je žalostno propadel, preživela je le procesorska platforma ARM, ki jo danes uporabljajo bolj ali manj vsi pametni telefoni.

Microsoft je na mobilni vlak vstopil dokaj pozno, vendar pompozno - z operacijskim sistemom Windows CE, za katerega so strojno opremo v začetku izdelovali HP, Casio in Philips. Prvi "Handheld PCji" so imeli tipkovnico, šele kasneje se je rodila prava "dlančniška" platforma PocketPC. Sledilo je kar nekaj preimenovanj, nazadnje smo govorili o Windows Mobile (6.5), nobena pa ni bila uspešna onkraj kroga tehnoloških navdušencev. Microsoft je k sreči to zaznal in novo različico postavil popolnoma na novo, iz nič - nastal je Windows Phone 7 oz. WP7, kot ga ljubkovalno imenujemo.

WP7 s predhodnikom ni združljiv, to pomeni, da stari programi v novem okolju ne delujejo. Za razliko od Windows Mobile je Windows Phone namenjen široki potrošnji. Kljub temu da želijo z njim doseči čim večje število običajnih uporabnikov, pa ne pomeni, da so zanemarili poslovneže. Windows Phone s podjetji, ki že zdaj pretežno uporabljajo Microsoftovo programsko opremo, odlično sodeluje. Ker za tekoče delovanje ne potrebuje vrhunske strojne opreme, mu analitiki pripisujejo svetlo prihodnost. Po razširjenosti je trenutno na tretjem mestu med mobilnimi operacijskimi sistemi, pričakovati je, da mu bo strateška povezava z Nokio v boju za priljubljenost še posebej pomagala.