Brskalnik naš vsakdanji
Verjetno so danes spletni brskalniki eni najbolj uporabljanih kosov programske opreme. Zaradi njih je upadlo celo zanimanje za nove različice operacijskega sistema, saj je brskalnik marsikomu veliko pomembnejši od "vreče gonilnikov", ki omogočajo njegovo delovanje. Oglejmo si, kaj prinaša aktualna ponudba, tako na namizju kot na dlani.
Spletni brskalniki se morajo za svojo priljubljenost seveda zahvaliti internetu, ki je omogočil njihovo ključno lastnost - z enim klikom nas lahko popeljejo na čisto drugi konec sveta. Seveda navidezno, vendar veliko prijazneje, kot so to počele različne storitve, ki so se v internetu ponujale pred izumom svetovnega spleta. Tega je konec 80. let minulega tisočletja v evropskem raziskovalnem središču za fiziko delcev CERN, ki je bil tiste čase tudi največje evropsko internetno vozlišče, odkril tamkajšnji raziskovalec Tim Berners-Lee in to mu je med drugim prineslo tudi naziv enega od 100 še živečih genijev po izboru časopisa Daily Telegraph in seveda britanski viteški naslov. No, Berners-Lee je svoje odkritje podkrepil tudi s prvim spletnim brskalnikom, poimenovanim kar WorldWideWeb, kar je dalo ime tudi celotnemu spletu (brskalnik je bil zaradi tega kasneje preimenovan v Nexus), celotno kodo pa je razvil za računalnik NeXTcube.
Pravo eksplozijo je splet doživel s predstavitvijo brskalnika Mosaic, ki je prinesel pomembne novosti, kot je prikaz slik ob besedilu in ne več v novem oknu, preprosto namestitev ter različico za Okna, ki so tedaj že bila najbolj priljubljen operacijski sistem. Mosaic je bil razvit leta 1992 v ameriškem centru za superračunalništvo NCSA in čeprav se je njegov razvoj ustavil leta 1997, ga s spletnih strani NCSA lahko še vedno prenesemo. Mosaic je postavil standarde grafičnega uporabniškega vmesnika, ki ga številni spletni brskalniki posnemajo še dandanes. Vodja skupine, ki je Mosaic razvila, Marc Andreessen, je kmalu zapustil NCSA in skupaj z ustanoviteljem podjetja Silicon Graphics ustanovil novo podjetje, Mosaic Communications, to pa se je kmalu preimenovalo v Netscape in razvilo Netscape Navigator, med razvijalci znan kot Mozilla (Mosaic Killer), ki je za nekaj let popolnoma zavladal spletu, podjetje Netscape pa napihnil v prvega velikana nastajajoče spletne megaindustrije.
Mosaic (tukaj že v različici 3.0) je bil prvi "pravi" spletni brskalnik in temelj za vse druge. Vir: Wikipedia
Tedaj pa je splet opazil tudi Microsoft, ki je želel z Okni 95 vzpostaviti lastniško svetovno omrežje MSN, in je internetne odprte standarde skoraj popolnoma prezrl. Bill Gates je tedaj z dopisom "Internetni plimni val" zasukal celotno podjetje v smer spleta, kjer pa je želel uporabiti preverjene taktike za doseganje prevlade. Najprej so programsko kodo preprosto kupili in pri tem prevarali njene avtorje iz podjetja Spyglass, ki jim je bil obljubljen še delež od iztržka, a je Microsoft svoj brskalnik - poimenovali so ga Internet Explorer (IE) - delil kar zastonj. V tistih časih je bil Netscape Navigator na voljo zastonj le za osebno in izobraževalno rabo. Sodišče je to prevaro sicer kasneje kaznovalo, a Microsoft je plačal le "drobiž" 8 milijonov dolarjev. Zatem se je začela vojna brskalnikov, kjer je Microsoft uporabil vse dovoljene in nedovoljene metode. To je bilo na koncu, a spet prepozno in brez ustrezne kazni, dokazano tudi na sodišču. Končni rezultat je bil "prerezan dotok zraka" za Netscape in z Okni zlepljen IE, kar je njegov tržni delež dvignilo na več kot 90 %. Ko je Microsoftu prevrat uspel, so zaspali na lovorikah in posledice te opitosti z zmago uporabniki IE čutijo še danes, saj je več kot očitno, da je programska osnova brskalnika zastarela in zahteva temeljito prenovo.
Internet Explorer je v letih svoje prevlade preprečeval večji napredek spletnih aplikacij in je še danes trn v peti številnim spletnim mojstrom, še posebej različica IE 6, čeprav tudi nasledniki niso bistveno izboljšali stanja.
Ker pa je bil brskalnik številnim uporabnikom in razvijalcem tako pomemben kos programja, je kljub navidez popolni zmagi IE še vedno tlelo tudi v drugih projektih. Na pogorišču Netscape Navigatorja je vzniknila fundacija Mozilla, ki ji je uspelo po številnih nelahkih preizkušnjah ustvariti izvrstno kodno podlago, precej drugačno od "špagetov" izvirnega Navigatorja. Na njej je vzniknilo kar nekaj programskih izdelkov, med njimi pa je najbolj znan brskalnik Firefox (FF), ki dodobra izkorišča Mozillin pogon Gecko. Prav inovativna zasnova je omogočila razvoj številnih dodatkov za brskalnik, ki so FFju prinesle veliko prepoznavnost, tej pa je sledila tudi čedalje večja priljubljenost. FF danes na nekaterih spletiščih že dosega večino spletnega obiska, kar med drugim opažamo tudi v Monitorju, globalno pa se njegov tržni delež še naprej povečuje, in to predvsem na rovaš še vedno zelo nerodnega IE.
Mozilla Firefox je vse bolj priljubljen spletni brskalnik, ki na nekaterih spletiščih že dosega večinsko rabo. Takšno je tudi spletišče www.monitor.si, kjer ga je v minulem mesecu uporabljalo kar 54 % obiskovalcev.
V času, ko je svet vse bolj prevzemal internet in njegove storitve, se je dogajala tudi neverjetna preobrazba podjetja Apple. Tega je skorajšnjega propada med drugim rešila tudi finančna injekcija Microsofta, zaradi katere je tudi Apple svojim računalnikom prilagal brskalnik IE, ki pa je zaostajal za svojim bratrancem za Okna. Apple je tako čakal na trenutek, ko bodo njegove obveznosti končane in v zatišju pripravljal odgovor. Našli so ga v odprtokodnem projektu KDE, kjer je med drugo programsko kodo nastal tudi brskalnik Konqueror z učinkovitim programskim pogonom KHTML. Po izdaji prve različice lastnega brskalnika Safari so v Applu doživeli precej kritik s strani projekta KDE in to je pripeljalo do nadvse ugodnega razpleta, Apple je svoje modifikacije KHTML in KJS (pogona za javascript) odprl kot nov odprtokodni projekt WebKit, kjer sta ključna gradnika, WebCore (upodabljanje) in JavaScriptCore na voljo pod dovoljenjem GPL, drugi gradniki pa pod še bolj neobvezujočim dovoljenjem BSD. To je vzpodbudilo pravo alternativno industrijo brskalnikov, katere končni predstavniki so poleg Safarija tudi Nokiin in Palmov brskalnik za mobilne naprave ter tudi novi povzpetnik med brskalniki, Googlov Chrome.
V vsem tem času je boljša in slabša leta doživljala tudi Opera, norveško podjetje, nastalo iz projekta tamkajšnjega telekomunikacijskega giganta Telenor, ki od leta 1995 razvija istoimenski brskalnik bolj ali manj z lastnimi močmi na pogonu Presto. Največja težava Opere je bilo njeno financiranje, saj so poizkušali z najrazličnejšimi modeli, dokler jim ni uspeh na prenosnih napravah omogočil, da so Opero za namizje končno ponudili kot povsem brezplačen program. Kot omenjeno, je Opera doživela največji uspeh na mobilnih napravah z različicama Opera Mobile in Opera Mini, sveži, že deseti rod brskalnika za namizje pa prinaša nekaj zanimivih novosti ob še vedno zelo odzivnem delovanju.
Ob tu naštetih velikanih je ponudba spletnih brskalnikov še zelo bogata, vendar večinoma povzemajo pogone, ki jih ponudita predvsem WebKit in Gecko. Pri tako bogati odprtokodni ponudbi pravzaprav nima več nobenega smisla razvijati lastni pogon, brskalniki tako predvsem tekmujejo v prijaznosti do uporabnika in v hitrosti izvajanja programske kode, saj se vse več programja popolnoma seli v splet, hitrost brskalnika pa je zanje ključna.
Ko je bil Netscape na vrhuncu moči, je Marc Andreessen nekoliko preuranjeno izjavil, da bo spletni brskalnik Okna - to "vrečo slabo razhroščenih gonilnikov" - povsem izpodrinil. Danes je pred durmi končni izid te napovedi, Googlov Chrome OS, operacijski sistem, izgrajen okoli in za spletni brskalnik. Ob tem pa je najbolj zanimivo, da vseh potencialov spleta niti ne slutimo, kaj šele, da bi jih že dobro načeli.
Zlati monitor
Vodilni spletni brskalniki so med seboj kar precej izenačeni in vsak ima svoje prednosti, ki ga za določene značilne vzorce rabe postavijo pred konkurenco. Kljub temu smo se odločili, da zlati Monitor podelimo brskalniku Mozilla Firefox 3.5. Zaradi svoje odprtokodne narave je na voljo za skoraj vsak sistem, preveden je v številne jezike, tudi v slovenščino. Pri izvajanju kode v javascriptu sicer ni najhitrejši, a pozna pospeševanje TraceMonkey, ki bo gotovo postalo še bolj učinkovito. Firefox še naprej tlakuje pot v bolj standardni splet, kar je v najbolj sveži različici pokazal s podporo vstavljenemu zvoku in videu. Njegova največja prednost v primerjavi s konkurenco pa so najrazličnejši dodatki, s katerimi lahko brskalniku dodamo praktično karkoli si zaželimo.
Na namizju
Ponudba spletnih brskalnikov je po vsiljenem zatišju s strani žal premalo kaznovanega monopolista spet pestra, kot še nikoli. Kot smo že omenili v uvodu, v spletu veliko večino prometa ustvarijo brskalniki IE, Firefox (FF), Safari, Chrome in Opera. To se potrjuje tudi v večini javnih statistik, ki jih objavljajo izbrana spletišča. Zanimivo je, da smo po rabi FF v Sloveniji še vedno med vodilnimi v svetu, kar kaže, da je računalniška ozaveščenost pri nas zelo visoka in da vsi uporabniki le ne pristanemo na tisto, kar nam je udobno postreženo s samim operacijskim sistemom. Kakšne pa so poglavitne značilnosti vodilnih predstavnikov in po čem se razlikujejo med seboj? Začnimo z Microsoftovim izdelkom.
Microsoft Internet Explorer
Domača stran IE v IE
Microsoft je sicer moral opremiti svoj operacijski sistem s spletnim brskalnikom, a ker je zamudil prvi vlak, hkrati pa se je zavedal grožnje, ki jo splet še vedno predstavlja njihovim glavnim kravam molznicam, so brskalnik razvili in ga vsilili uporabnikom skozi številne sporne prijeme. A to še ne bi bilo najhuje, če bi vsaj vodili po kakovosti. Zadnja leta je več kot očitno, da so z IE še bolj izpostavili varnostne pomanjkljivosti temeljnega sistema, upodabljanje strani še vedno ne upošteva uveljavljenih standardov, hitrost izvajanja kode v javascriptu pa je naravnost katastrofalna. Tega si seveda vodilna programska hiša na svetu ne bi smela privoščiti in IE je najlepši dokaz, kako zelo se v Microsoftu še vedno bojijo interneta.
Zares ni niti ene lastnosti, zaradi katere bi lahko IE priporočili za uporabo, še posebej, ker imamo na voljo brezplačne in visoko učinkovite alternative. To bodo lahko spoznali tudi uporabniki nove, razvpite spletne storitve Google Wave, ki IE sploh ne podpira več, temveč uporabnikom na začetku dela predlaga namestitev drugega brskalnika ali uporabo dodatka Chrome Frame (več o tem v okvirčku). Edina razloga, ki IE še vedno ohranjata na visokem tržnem deležu, sta neobveščenost uporabnikov, ki vztrajajo s tistim, kar je priloženo Oknom, in vse bolj redka spletišča, ki za pravilno delovanje, ki ima zelo malo skupnega s prvinami spleta, zahtevajo ravno brskalnik IE in njegove specifične "izboljšave".
Če se spletna stran v IE 8 ne prikaže pravilno, lahko uporabimo poseben, združljivostni način.
Žal se stanje, kljub obljubam, ni kaj dosti izboljšalo niti z najnovejšim IE 8, ki je moral zaradi vsaj zasilne podpore spletnim standardom zlomiti polno združljivost s prejšnjimi različicami IE, zato ponuja poseben režim delovanja, v katerem je "združljiv" z IE 7. Druge novosti IE 8 so še zasebno brskanje, IE ga imenuje InPrivate, ki se seli v vse več sodobnih brskalnikov, ponuja pa način pregledovanja spleta, ki na računalniku ne pušča sledov, npr. v zgodovini obiskanih strani, shranjenih podatkih obrazcev ali shranjenih piškotkih. IE 8 ponuja tudi naprednejše delo z zavihki, ki so ravno tako stalnica sodobne ponudbe, IE jih zna združevati v skupine, če izvirajo iz povezav z istega mesta (npr. če s srednjo tipko miške odpiramo izide iskanja v novih zavihkih), to olajša njihovo nadaljnjo manipulacijo (npr. zapiranje vseh naenkrat). IE 8 ponuja tudi boljšo varnost in zaščito, predvsem s spletnimi storitvami, ki obveščajo o zlonamernih straneh. Po zgledu konkurence je tudi IE 8 pridobil možnost prikaza različnih strani v izoliranih procesih, kar pomeni, da sesutje posameznega spletišča ne povzroči razpada celotnega brskalnika. Najbolj oglaševana novost IE 8 so sicer "pospeševalniki" (Web Accelerators), nekakšna pogreta ideja pametnih značk (Smart Tags), ki jih poznamo iz Pisarne. Pospeševalniki so dodatki za brskalnik, ki olajšajo pogosta opravila, kot je npr. prikaz naslova na zemljevidu ali iskanje definicije v Wikipedii. Če imamo nameščene ustrezne pospeševalnike, se nam bo po izbiri določenega besedila spletne strani, če seveda brskalniku to besedilo kaj pomeni, prikazala ikona, ki omogoča dostop do storitve pospeševalnika, npr. prikaza naslova. Pospeševalniki so odprta tehnologija, tako da pri Microsoftu pričakujejo, da jih bo s strani različnih ponudnikov vsak dan več. Kot lahko s pospeševalniki olajšamo pogosta opravila pri brskanju, lahko z dodatki za iskalnik omogočamo hitro preiskovanje številnih spletnih virov kar iz naslovne vrstice. Spet gre za funkcionalnost, ki jo poznamo tudi iz drugih brskalnikov, Microsoft pa jo je za IE 8 še dodatno vezal na sistemsko nadgradnjo Microsoft Search (za Okna XP), ki jo moramo namestiti na sistem, da bi lahko izkoristili tudi to plat brskalnika.
Internet Explorer 8
Kaj: Spletni brskalnik.
Ponudnik: Microsoft.
Splet: www.microsoft.com/ie.
Operacijski sistemi: Okna.
Za: Napredek pri podpori standardom.
Proti: Še vedno pozna preveč posebnosti, počasnost.
Preizkus zmogljivosti
Najbolj priljubljene namizne brskalnike smo preizkusili tudi po hitrosti delovanja. Meritve so zaradi bistvenega vpliva sistemske programske opreme namesto v absolutnih številkah raje prikazane normalizirane, glede na izid zmagovalca. Primerjali smo najsodobnejše različice brskalnika, čeprav so morda označene za razvojne (npr. Google Chrome, katerega razvojna različica je bila v času testiranja 4.0.220.1). Za test zmogljivosti javascripta smo uporabili Mozillin skupek večih testov, znan tudi pod imenom Dromaeo (dromaeo.com). Kot nam je dala slutiti že običajna raba, je v Oknih najhitrejši brskalnik Chrome.
Najboljši brskalnik ima izid 100 %, druge številke pa so odstotki zmogljivosti najboljšega. IE 8 tako npr. dosega le 8 % hitrosti izvajanja javascripta v Google Chrome 4, ta pa v začetnem stanju potrebuje skoraj dvakrat več pomnilnika od IE 8 (kar je verjetno posledica medpomnjenja samih Oken).
Mozilla Firefox
Domača stran Firefoxa v Firefoxu
Mozilla je nastala na pogorišču nekdanjega velikana spletnega programja in njeni programerji so morali vložiti silno veliko truda in pogoltniti marsikateri očitek, preden se jim je vse skupaj povrnilo z velikanskim uspehom Firefoxa, ki je odprtokodni program, na voljo brezplačno in na številnih operacijskih sistemih, kljub temu pa jim zaradi priljubljenosti prinaša tudi velik zaslužek skozi napotitve na iskalnik poglavitnega sponzorja, iskalnika Google. Ta sicer od septembra lani ponuja lasten brskalnik, a odnosa z Mozillo to še ni resneje načelo.
Poglaviten razlog uspeha Firefoxa je izvrstna podlaga, ki omogoča neomejeno prilagajanje in razširjanje zmogljivosti brskalnika, od samega videza prek podrobnosti v nalaganju in upodabljanju strani pa vse do zelo zmogljivega razhroščevanja spletnih aplikacij. Zaradi odprte kode se vsak dan izboljšuje tudi Firefoxova temeljna zmogljivost in to je pripeljalo do inovacij, kot je univerzalna naslovna vrstica (Awesome Bar) in hitro izvajanje skriptne kode (TraceMonkey).
Čeprav pri Mozilli brskanja z zavihki (tabs) niso odkrili prvi, so ga predstavili množicam in kmalu je postalo neločljivi del ponudbe brskalnikov, kar je pripeljal do skrajnosti Google Chrome, ki je v celoti zasnovan prav na zavihkih. Zadnje čase so sicer drugi brskalniki pri zavihkih prinesli precej inovacij, kar sicer pri FF lahko nadomestimo z različnimi dodatki, žal pa vsak dodatek vsaj malo, nekateri žal tudi precej, upočasni zagon in tudi delovanje samega brskalnika. Zato seveda nestrpno pričakujemo, kdaj bodo najboljše tehnologije dodatkov pristale v samem jedru brskalnika. To se je v preteklosti že dostikrat zgodilo, vse seveda omogoča odprta koda.
Po drugi strani je Mozilla naredila odločilno inovacijo s predstavitvijo univerzalne naslovne vrstice, ki ni zgolj prostor za vnos spletnega naslova, temveč omogoča takojšnje preiskovanje in upravljanje zaznamkov, priljubljenih naslovov iz zgodovine obiskanih strani in še česa. Zaradi teh storitev se zgodovina obiskov, zaznamki in drugi podatki shranjujejo v zbirko podatkov, ki temelji na datotekah in pogonu SQLite. Zaradi te spremembe pa ni bila ogrožena ena poglavitnih prednosti FF v primerjavi s konkurenco - možnosti enostavnega prenosa uporabniških nastavitev med računalniki. Malo bolj spretni uporabniki si lahko iz uporabniške mape v računalniku zgolj s prenosom ustreznih datotek napravijo rezervno kopijo ali pa v drug računalnik prenesejo prav vse: nastavitve, zaznamke, piškotke ... celo varnostne certifikate. Na srečo Mozilla razvija tudi dodatek Weave Sync, ki bo vse to s preprostim uporabniškim vmesnikom omogočil tudi povsem običajnim uporabnikom.
Po bogastvu dodatkov Firefoxu ni para
Weave pa ni edina inovacija, ki jo prek dodatkov ponuja zelo agilna Mozilla. Pravo revolucijo obeta dodatek Ubiquity, nekakšna ukazna vrstica za splet, ki zelo poenostavlja in celo avtomatizira pogosta opravila v spletu. Še večji potencial ponuja dodatek JetPack, ki naj bi olajšal razvoj dodatkov za brskalnik in njihovo takojšnjo rabo, brez nesrečnega vnovičnega zaganjanja brskalnika ob vsaki spremembi. Dramatična manifestacija zmogljivosti sodobnih brskalnikov pa je dodatek Bespin, ki je nekakšno razvojno okolje v oblaku. Kdo bi si mislil, da bo kaj takšnega mogoče, pa vendar Bespin celoten zaslon riše s kodo v javascriptu in ne izkorišča vgrajenih, v optimizirani kodi C++ napisanih algoritmov za upodabljanje besedila. Takšne in podobne izboljšave omogoča izjemen napredek izvajanja kode v javascriptu, ki ga Mozilla ponuja skozi optimizacijo TraceMonkey, ter novosti v standardu HTML 5, kot sta oznaki canvas in vektorska grafika SVG.
FF je s podporo HTML 5 že zelo daleč, saj podpira tudi večpredstavni oznaki avdio in video za preprosto vstavljanje zvoka in videa v spletno stran, ki ju lahko še naprej manipuliramo s tehnikami, znanimi spletnim programerjem (CSS, javascript/DOM). Omenimo tudi, da lahko FF povsem prilagodimo, opremimo z lastnimi dodatki, podobo, gesli, certifikati, zaznamki in shranimo na ključek USB v prenosni različici Firefox Portable, ki nam bo vedno na voljo.
Slabost FF je predvsem občasna počasnost, predvsem pri zagonu in kadar si brskalnik opremimo ali s preveč ali s kakšnim od slabo napisanih dodatkov. To lahko pripelje tudi do sesutij programa, saj sama arhitektura brskalnika ne podpira izolacije posameznih strani med seboj.
Mozila Firefox 3.5
Kaj: Spletni brskalnik.
Ponudnik: Mozilla Foundation.
Splet: www.mozilla.com.
Operacijski sistemi: Linux, Okna, Mac OS X ...
Za: Prilagodljivost.
Proti: Dodatki lahko zelo upočasnijo delovanje.
Apple Safari
Domača stran Safarija v Safariju
Tudi za Apple je bil brskalnik preveč pomemben program, da bi ga prepustili drugim, in rodil se je Safari. Kmalu po različici za Mac OS X je Safari pristal tudi v Oknih, predvsem da bi omogočil razvoj sodobnih spletnih aplikacij tudi programerjem, ki domujejo v njih. Ena takšnih naprednih sposobnosti Safarijevega spletnega pogona WebKit je npr. oznaka canvas, zmožnost, ki jo je ustvaril Apple za spletne dodatke na namizju, kasneje pa je postala del standarda HTML 5. Apple je Safari prenesel tudi na mobilne naprave, kot sta iPhone in iPod Touch, in s tem začel popolno revolucijo. Danes se zmožnosti pametnih telefonov primerjajo predvsem s Safarijem, ki teče na iPhonu, in brez primerljivo zmogljivega brskalnika se tudi pametnemu telefonu ne obeta nič dobrega; uporaben splet je pač tudi tu vse bolj pomembna, če ne celo ključna zmogljivost.
Apple po drugi strani Safari vse bolj intenzivno razvija in ga uporablja celo za pogon namiznih programov, kot je sveži iTunes 9. Tudi v Cupertinu se zavedajo, da je učinkovito izvajanje javascripta ključna zmožnost sodobnega brskalnika in njihov pogon SquirrelFish Extreme oz. Nitro je bil ob predstavitvi celo najhitrejši izvajalni stroj na svetu. Drug ključni gradnik Safarija, WebKit, je izjemen v podpori standardov in je v znanem preizkusu Acid3 kot prvi med pogoni dosegel kar 100 % skladnost. Vsekakor so Applove pobude dodatno podžgale že tako vročo tekmo brskalnikov in lepo kažejo, kaj končnim uporabnikom lahko prinese zdrava konkurenca.
Safari sicer povzema vse zanimivejše možnosti konkurence, kot je brskanje z več zavihki, napredna raba zaznamkov, vgrajen črkovalnik ... Vizualno zanimiva inovacija Safarija 4 pa je storitev Top Sites, ki privlačno prikaže najbolj zanimive strani v novo odprtem zavihku. Te lahko urejamo sami ali pa pustimo Safariju, da nam iz naših brskalnih navad izdela lasten predlog. Po drugi strani Safari še ne pozna možnosti, da bi se prek spleta informiral o zlonamernih straneh, ki z ribarjenjem prežijo na manj previdne spletne deskarje, čeprav pozna zaščito pred virusi in nezaželenimi okni, ki so ravno tako pogosto orožje prevarantov. Res je sicer, da na zlonamerne strani vse bolj učinkovito opozarjajo vodilni spletni iskalniki, a podobna zmožnost bi bila dobrodošla tudi v samem Safariju.
Apple se sicer tudi v distribuciji Safarija pogosto zaplete v nerodnosti, kot je tiha namestitev drugega programja ob posodobitvi brskalnika ali paradoksalni pogoji rabe programja, ki oporekajo sami sebi. Vsekakor imajo uporabniki Oken na voljo tudi druge brskalnike, sploh pa je od predstavitve Google Chrome tudi v Oknih na voljo izvrsten brskalnik, ki vsebuje pogon WebKit. Če je v Mac OS X Safari ključen spletni program in s svojim pogonom tudi vitalna storitev za drugo programje, je v Oknih le še eden od brskalnikov, ki bo zanimiv predvsem razvijalcem spletnih programov za Applove mobilne naprave in vsem tistim, ki pogrešajo estetiko Macov, če so iz tega ali onega razloga prisiljeni uporabljati Okna.
Apple Safari 4
Kaj: Spletni brskalnik.
Ponudnik: Apple.
Splet: www.apple.com/safari.
Operacijski sistemi: Mac OS X, Okna
Za: Podpora standardom.
Proti: V Oknih še vedno deluje nekoliko tuje.
Opera
Domača stran Opere v Operi
Opera je samosvoj brskalnik, ki še naprej vztraja pri razvoju lastnega pogona. Vsekakor so jim tu pridobljene izkušnje pomagale ustvarjati učinkovite brskalnike za prenosne naprave, a o tem nekaj več v nadaljevanju. Opera je vedno slovela po bliskoviti hitrosti in še danes je tako, čeprav se vse bolj poudarja tudi hitrost izvajanja skriptne kode. Tudi tu ne razočara in je med najhitrejšimi brskalniki danes.
V Operi so bili prvi, ki so predstavili brskanje v več zavihkih, čeprav zaradi razmeroma majhnega tržnega deleža ta zmožnosti ni postala sestavni del vseh brskalnikov, dokler je ni posvojil tudi FF. Opera je vedno stremela tudi k čim večji skladnosti s spletnimi standardi in je bila dolgo vodilna pri skladnosti s preizkusi Acid, dokler je ni prehitel pogon WebKit, a le za drobec. V Operi so združene tudi nekatere zmožnosti, ki jih drugi brskalniki sploh nimajo ali pa jih pridobijo šele z različnimi dodatki. To so celovito povečevanje in pomanjšanje spletnih strani, odjemalec za e-pošto, nadzor brskalnika s kretnjami miške (mouse gestures) ali npr. napredni upravnik prenosov datotek (download manager). V sodelovanju z IBM so v Opero vgradili celo nadzor z glasovnimi ukazi. Opera še naprej poizkuša tudi z inovativnimi pristopi k strežbi strani. Tako ponuja režim Opera Turbo, ki omogoča posredno nalaganje, prek vmesnega strežnika, ki poskrbi za stiskanje podatkov. To je sicer tehnika, ki jo izdatno izkorišča Opera Mini, o kateri več v nadaljevanju.
Opera ponuja tudi delovanje v režimu Opera Turbo, ki lahko ob pomoči vmesnega strežnika znatno pohitri prenos strani in poveča zanesljivost strežbe.
Uporabniški vmesnik Opere je mogoče popolnoma prilagoditi s pomočjo preoblek (skins). Sveža različica, Opera 10, je poenostavila privzeti vmesnik, ki je bil nekoč na slabem glasu zaradi prevelike natrpanosti. Poleg tega je najnovejša Opera prinesla še eno v nizu inovacij spletnih brskalnikov - vgrajeni spletni strežnik. Opera 10 je namreč sposobna, s pomočjo različnih dodatkov (Opera Unite), tudi streči vsebine z našega domačega računalnika na poljuben spletni naslov. Tako lahko z enim izvodom Opere 10 izpostavimo lastne glasbene datoteke, z drugim izvodom, morda celo na drugem koncu sveta, pa lahko to glasbo poslušamo. Na podoben način lahko izpostavljamo tudi druge vire na našem sistemu. Zadeva je zanimiva predvsem zato, ker deluje na komunikacijskih kanalih spleta, ki zelo pogosto niso zaprti na vdorobranih. Vprašanje je sicer, kako se bo inovacija prijela, vendar prav gotovo ponuja zanimivo alternativo vsem tistim, ki še niso našli drugega načina, kako se od zunaj povezati z viri, ki jih imamo doma ali v službi.
Žal ima Opera tudi težavo, ki izvira iz njenega (pre)majhnega tržnega deleža. Zaradi razmeroma nizke priljubljenosti je pogosto zadnja skrb spletnih mojstrov in kar pogosto najdemo spletišča, ki v Operi ne delujejo najbolje, redko pa celo takšna, ki sploh ne. Vsekakor Opero velja preizkusiti, saj se zna s svojo hitrostjo ali katero od specifičnih zmožnosti prikupiti marsikomu. Odkar je na voljo brezplačno, odpadejo tudi morebitne finančne skrbi zaradi njene rabe.
Opera 10
Kaj: Spletni brskalnik.
Ponudnik: Opera Software.
Splet: www.opera.com.
Operacijski sistemi: Okna, Linux, Mac OS X ...
Za: Hitrost, podpora standardom.
Proti: Nekatera spletišča jo zanemarjajo.
Google Chrome
Domača stran Chroma v Chromu
Dolgo se je o njem le šušljajo, septembra 2008 pa je tudi Google izdal svoj spletni brskalnik. Po svoje je bilo presenetljivo, da podjetje, ki živi od spleta in v njem, ne ponuja lastnega brskalnika, še sploh zaradi kopice programerjev, ki jih zaposluje. Izkazalo se je, da je bilo odlašanje izdaje brskalnika predvsem defenzivna poteza proti Microsoftu, dokler se ni Google počutil dovolj močnega, da lahko odpre fronto tudi na tem nadvse pomembnem delu programske opreme.
Tako kot so storili pri lastnih operacijskih sistemih z Linuxom, so se tudi pri brskalniku oprli na dobre, odprtokodne tehnologije, ki jih je v Chrome prispeval pogon WebKit. Hkrati pa so lasten brskalnik nadgradili na področjih, ki so jim ključna, npr. izvajanje skriptne kode, za katero je v Chromu zadolžen povsem nov, na danski podeželski farmi razvit pogon V8, ki z vsako izboljšavo postaja hitrejši in zmogljivejši. To Chrome uvršča na sam vrh po zmogljivosti. Hkrati je Chrome prinesel nekaj povsem novih zamisli, ki jih počasi povzemajo tudi drugi brskalniki. Najbolj opazen je uporabniški vmesnik, ki je osredotočen na zavihke in očiščen vseh nepotrebnih dodatkov. Chrome nima menujske vrstice, orodna pa je spojena z univerzalnim vnosnim poljem, imenovanim Omnibox, ki podobno kot pri FF omogoča tako vnos naslova kot hitro iskanje med zaznamki, zgodovino in uporabo spletnih iskalnikov. Omnibox gre še korak naprej in se uči z našim brskanjem. Ko ugotovi, da pogosto uporabljamo iskalnik nekega spletišča, npr. Wikipedie, nam bo kmalu ponudil neposredno iskanje po njem kar iz Omniboxa.
Zanimiv je tudi način distribucije brskalnika. Chrome se v Oknih ne namesti v programsko mapo, temveč v osebno mapo uporabnika. To omogoča namestitev tudi tistim, ki niso pooblaščeni za popolno upravljanje sistema, hkrati pa omogoča sobivanje več različic. S posebnim programčkom se kot uporabniki lahko naročimo na kar tri različice brskalnika: stabilno, preizkusno in razvojno, proces v ozadju pa bo samodejno posodabljal brskalnik. Ta inovativna tehnologija nadgrajevanja programja je bila deležna številnih kritik, a jo je Google tako kot tudi sam brskalnik objavil kot odprto kodo in ponudil tudi vsem drugim programerjem, da jo izkoristijo za tekoče nadgrajevanje lastne programske opreme.
Zanimivo je tudi, da je pri razvoju Chroma skoraj vse podrejeno hitrosti. Zmanjšanje hitrosti pri dodajanju nove zmogljivosti se pri razvoju razume kot hrošč v kodi, ki se poizkuša izkoreniniti. O tem priča tudi zares bliskovita hitrost zagona in uporabe brskalnika, ki je posledica večprocesne zasnove. V Chromu je namreč samo jedro brskalnika svoj proces, vsak zavihek pa teče v drugem, kar ponuja izvrstno odzivnost in popolno medsebojno izolacijo zavihkov. Upočasnjeno delovanje ali sesutje enega naslova se ne more odraziti na drugih zavihkih. Podobno so izolirani tudi vsadki, kot je npr. Flash, ki spet delujejo v izoliranem procesu in ne ogrožajo celotnega brskalnika. Google je to zmogljivost želel nazorno ponazoriti z lastnim upravnikom procesov (Task Manager), ki ne le, da kaže zasedenost sistemskih sredstev, kot sta CPU in RAM med različnimi zavihki (mimogrede - na ta način lahko hitro določimo, katere strani so najbolj požrešne), temveč prikazuje tudi porabo drugih brskalnikov, če jih imamo hkrati pognane.
Statistika za "piflarje": Chrome nam lahko podrobneje razčleni porabo pomnilnika tudi za druge, hkrati odprte brskalnike.
Chrome se zelo pogosto nadgrajuje in povzema najboljše od konkurence. Podpora dodatkom je že zelo napredovala in ko bo izpopolnjena, bo Chrome resno ogrozil FF, ki ga prav skoraj neizčrpna zaloga dodatkov drži pred konkurenco. Chrome je nedavno pridobil tudi možnost usklajevanja zaznamkov med različnimi računalniki, za kar izkorišča kar naš Googlov račun, če ga seveda imamo (ali pa ga bomo prav zaradi tega primorani odpreti), oz. bolj natančno kar storitev Google Docs, kamor shranjuje zaznamke, kot da bi bili dokumenti v posebni mapi. Z vsako novo različico se izboljšuje tudi stran novega zavihka, ki zdaj že ponuja preurejanje, priklic nazadnje zaprtih zavihkov in najbolj priljubljene zaznamke.
Chrome je izvrsten brskalnik, ki bo kmalu nared tudi za sistema Linux in Mac OS X. Ko bo nared tudi podpora dodatkom, zna bistveno ogroziti FF, medtem pa tržni delež odžira predvsem IEju. Vsekakor se ga izplača preizkusiti in čeprav ne bo postal naš poglavitni brskalnik, zna biti izvrstno orodje za rabo spletišč, kjer se hitrost izvajanja skriptne kode in samega brskalnika še kako pozna.
Google Chrome 2
Kaj: Spletni brskalnik.
Ponudnik: Google.
Splet: www.google.com/chrome.
Operacijski sistemi: Okna, preizkusno za Linux in Mac OS X.
Za: Hitrost, podpora standardom.
Proti: Podpora dodatkov je še v razvoju.
Kromiran operacijski sistem in Spletni raziskovalec
Google je presenetil že z brskalnikom Chrome, še bolj pa z njegovo rabo v dveh novih projektih, operacijskem sistemu Chrome OS in dodatku, ki zamenja drobovje brskalnika Internet Explorer, Chrome Frame. Vsi omenjeni projekti, ki jim velja dodati še vsadek za različne brskalnike Gears, so nastali iz želje, da bi dvignili zmogljivosti spleta na naslednjo raven. Predolga prevlada precej slabega brskalnika je požrla že precej časa, v katerem bi lahko nastale nove, še bolj vznemirljive spletne aplikacije, in čas je bil, da se v tej smeri premakne tudi največje podjetje, ki od spleta živi.
Medtem ko informacije o Chrome OS, ki bo v temeljih zasnovan sodobno, v mislih na splet, z jedrom Linux in nadvse hitrim zagonom neposredno v brskalnik Chrome, še ne moremo preveriti, prve naprave naj bi dočakali prihodnje leto, je Chrome Frame vsadek za IE, ki je na voljo že zdaj. Google namreč vse več svojih aplikacij prilagaja standardu HTML 5. Tradicionalne, kot je Gmail, s HTML 5 delujejo bolje, nove, kot je Google Wave, pa brez vsaj osnovne podpore HTML 5 sploh ne bodo delovale. Med vodilnimi brskalniki je edino IE tisti, ki napredek vztrajno ignorira. Zato je Google pripravil dodatek, ki izkorišča zmožnost nadgrajevanja IE skozi pomožne predmete (browser helper objects). Ti imajo dostop do celotnega drobovja in to je vsadku Chrome Frame omogočilo, da je v celoti zamenjal pogon za upodabljanje in skriptno kodo, ob tem pa ohranil druge uporabniške elemente brskalnika, kot je upravljanje zaznamkov in spletna zgodovina ter piškotki.
Napredne Googlove storitve ne delujejo več v IE, zato so njegovim uporabnikom ponudili vsadek Chrome Frame, ki drobovje IE zamenja s pogonoma WebKit in V8.
Google Chrome Frame pa ni edini Googlov projekt, ki želi IE spraviti v korak s preostalim svetom. V preteklosti so že ponudili ExplorerCanvas (excanvas.sourceforge.net), sloj kode v javascriptu, ki ukaze za oznako canvas prevaja v VML, vektorski jezik, ki ga že dolgo časa razume samo IE. Drugi projekt pa je svgweb (code.google.com/p/svgweb), ki izkorišča vsadek Flash, s pomočjo katerega tudi IE razume označevalni jezik SVG za izris vektorske grafike. Ne pozabimo, da nekatere zmožnosti HTML 5 brskalniku IE doda tudi vsadek Gears (gears.google.com), ki pa je namenjen tudi drugim brskalnikom.
code.google.com/chrome/chromeframe
In na dlani
Vse bolj očitno je, da osebni računalnik prihodnosti postaja univerzalna mobilna naprava, danes še znana pod imenom pametni telefon, od predstavitve Applovih napravic iPhone in iPod Touch pa lahko vse bolj govorimo o osebnem internetnem terminalu. Ključ revolucije se seveda skriva v spletnem brskalniku, ki je prav na iPhonu prvič postal primerljiv s svojimi sorodniki na namizju. Odtlej ni nič več tako, kot je bilo, in vse več ponudnikov mobilnih naprav se skuša približati ali celo preseči uporabniško izkušnjo, ki jo ponuja iPhone. Zaradi revolucije, ki se odvija pred našimi očmi, je mobilne brskalnike težko vreči v isti koš. Imamo tradicionalne ponudnike naprav, ki še vedno dajejo poudarek govorni in sporočilni komunikaciji, splet pa so dodali le kot privesek. Na drugi strani se prebuja vse več ponudnikov, tako programske kot strojne opreme, ki splet postavljajo na zasluženo osrednje mesto uporabniške izkušnje in vgrajujejo brskalnike, ki razen po prostorski omejenosti ne zaostajajo za najboljšim, kar lahko najdemo na namizju.
V grobem bi lahko mobilne brskalnike razdelili v štiri skupine. V prvi so tisti, ki ponudijo skoraj popolno izkušnjo spleta, v njej pa najdemo mobilni Safari, sorodnik Chroma, ki je del mobilnega operacijskega sistema Android ter brskalnik v Palmovem novem webOS (vsi trije temeljijo na pogonu WebKit), ter Opera Mobile. Počasi se jim bliža tudi na Gecku temelječi Fennec (mobilna različica FF). V drugi skupini so zmogljivi brskalniki, ki skoraj ujamejo namizne, kot je brskalnik v Symbian S60 (tudi ta, zanimivo, temelji na pogonu WebKit), v tretji skupini so manj zmogljivi brskalniki, ki splet podpirajo bolj za silo, npr. IE Mobile, brskalnik v BlackBerryjih ali NetFront, četrta skupina pa pripada programom, ki pravzaprav niso pravi brskalniki, temveč so posebni lahki odjemalci, ki strežejo prilagojeno vsebino, kot jo za njih pripravi poseben prehod, ki prilagaja običajne spletne strani. Tu najdemo npr. Opero Mini ali Skyfire.
Največje razočaranje med bolj razširjenimi brskalniki je tudi pri mobilnih napravah IE Mobile (nekoč Pocket Internet Explorer), ki že zelo kaže svoja leta, hkrati pa izvira iz enakega temeljnega strahu pred spletom, ki krni tudi zmogljivosti namiznega IE. Na srečo uporabnikov sistemov Windows Mobile Microsoft napoveduje povsem prenovljeno različico brskalnika, ki naj bi v kratkem odpravila zaostanek, ki so si ga nabrali v minulih letih.
Monitorjeva spletna stran v IE Mobile, del Windows Mobile 6.1 na mobilniku HTC Touch pro2
Podobno je veliko razočaranje za pogoste uporabnike spleta tudi brskalnik v sicer zelo priljubljenih napravah BlackBerry. Tudi BlackBerryjem naj bi se obetali boljši časi, saj je podjetje, ki stoji za njimi, RIM, nedavno prevzelo programsko hišo Torch Mobile, ki razvija brskalnike za mobilne naprave na pogonu WebKit.
Brskalnik, vgrajen v operacijski sistem naprav BlackBerry, je precejšnje razočaranje.
Nekoliko boljša je uporabniška izkušnja pri napravah, ki jih krmili operacijski sistem Symbian, ki vsebuje tudi spletni brskalnik, temelječ na pogonu WebKit. Žal pa se zdi, da je Symbian preveč zakoreninjen v klasični mobilni telefoniji, da bi spletu posvečal zasluženo pozornost. Zato tudi ne preseneča, da je lastnik Symbiana, Nokia, že napovedal naslednji vodilni model z drugačnim programjem, na Linuxu temelječim sistemom Maemo, ki naj bi ga kmalu ponudili uporabnikom na napravi N900, njegov brskalnik pa temelji na pogonu Gecko, morda bo to celo Fennec, uradni mobilni brskalnik fundacije Mozilla. Imeli smo priložnost preizkusiti tudi prilagojeno podlago Symbian S60, ki jo na svojih vrhunskih mobilnikih ponuja Samsung. Žal kakšnega večjega napredka od animiranega sprehoda po zgodovini na samem brskalniku nismo opazili.
Sprehod po zgodovini obiskanih strani na Symbianu, kot ga ponudi Nokia N97, in malo bolj nališpano, z animacijami in črnim ozadjem, na Samsungu HD I8910.
Preden si ogledamo prvo ligo mobilnih brskalnikov, omenimo še predstavnika lahkih odjemalcev za splet, katerih značilna predstavnika sta Opera Mini in Skyfire. Oba delujeta le s pomočjo posebnega prehoda na strežnikih izdelovalca, ki pretvarja običajne spletne strani v posebno, lastniško obliko, ki je optimizirana za mobilne naprave, to pa ustrezen odjemalec na napravi pretvori nazaj v (prilagojeno) spletno stran. Ta koncept se je izvrstno obnesel pri Operi Mini, ki je razvita kar v javi in zato na voljo za številne naprave. Skyfire je šel še dlje in omogoča celo prenos animacij flash, skupaj s priljubljenim spletnim videom, ki ga prehod ravno tako pretvarja v poseben format, tega pa brskalnik sproti prikazuje na zaslončku mobilne naprave. Kljub zanimivemu konceptu pa je že danes jasno, da so tovrstnim poizkusom napredne spletne izkušnje na mobilnikih šteti dnevi, saj tako povezovalne hitrosti kot strojna oprema že omogočajo praktično popolno spletno izkušnjo s klasičnimi brskalniki, ki so že na voljo v najsodobnejšem rodu naprav.
Zadnji korak do polne spletne izkušnje na mobilni napravi je naredil Apple, ko je tudi v mobilno napravo namestil Safari, le v drobcih drugačen od svojega namiznega brata. Izvrstni temelj pogona WebKit je popolnoma primeren tudi za omejene zmogljivosti mobilnih naprav, z dodatno začimbo (za mobilnik) razmeroma velikega zaslona in večprstnega upravljanja pa je mobilni splet z iPhonom in iPod Touchem doživel popoln uspeh. Mobilni Safari omogoča delo z več hkrati odprtimi stranmi (do 8), shranjevanje spletnih slik z dolgim pritiskom neposredno v foto album ter dodajanje zaznamkov v obliki odrezkov na domačem zaslonu. Mobilni Safari je ponudil tudi podporo nekaj novim oznakam, ki spletnim mojstrom omogočajo, da svoje strani samodejno prilagodijo mobilnim napravam.
Nališpan sprehod po zgodovini obiskanih strani v Mobile Safari na iPod Touch z iPhone OS 3.1.
Po stezi mobilnega Safarija je šel tudi brskalnik, vgrajen v Googlov sistem Android. Prav tako temelji na pogonu WebKit in ponuja praktično vse dobrote Safarija, le da v nekoliko drugačnem pakiranju. Brskalnik, ki je del standardnega Androida, je brez posebnega lišpa, HTC pa ga je za svojo napravo Hero izdatno dopolnil, skupaj s podporo večprstnemu povečavanju/pomanjšanju strani in celo s podporo animacijam flash (resda ne najsodobnejše različice). To je še en dokaz, da ni pravega razloga, da sodobne mobilne naprave ne bi mogle podpirati praktično popolnega spleta, kot ga danes poznamo predvsem na namizju.
Brskanje po domači strani Monitorja, kot ga ponuja povsem običajen Googlov Android 1.5 (Donut).
Za konec pregleda mobilnih brskalnikov omenimo še Opero Mobile, ki je orala ledino na področju zmogljivega brskanja na majhnih napravicah. Razvoj lastnega pogona je podjetju Opera Software omogočil izdatne optimizacije prav za mobilne podlage, kjer so vse do prihoda Applovih izdelkov znatno vodili po zmogljivostih. Kljub velikemu uspehu, ki ga je Opera požela pri mobilnikih, pravega navdušenja za polno podporo spletu ni bilo pri izdelovalcih in mobilnih operaterjih, ki so splet tlačili v ozadje, dokler je pač šlo. Tako so lahko v Operi Mobile od prvega priklopa naprave uživali le redki uporabniki, drugim pa ni preostalo drugega, kot da so brskalnik kupili in namestili ločeno. Po drugi strani tudi strojna oprema prejšnjih rodov mobilnikov, predvsem z majhnimi zasloni, ni bila najboljše okolje za zmogljive brskalnike. Kot smo že večkrat omenili, se to zdaj korenito spreminja, vendar pa je prihodnost Opere Mobile vprašljiva, saj bo s prestopom RIM (BlackBerry) v tabor WebKit ta pogon na zmogljivih mobilnikih daleč najbolj razširjen.
Omenimo tudi, da je nedavno Peter-Paul Koch opravil izčrpno analizo podpore mobilnih brskalnikov spletnim standardom, ki je na voljo na njegovem spletišču quirksmode.org. Koga nadvse pisani svet mobilnega spleta podrobneje zanima, si vsekakor mora ogledati izčrpno analizo na naslovu
www.quirksmode.org/blog/archives/2009/03/testing_mobile.html.
Splet vsepovsod
Očitno je, da so spletni brskalniki uporabnikom odkrili neki novi svet, v katerem ni nič več tako, kot smo bili vajeni na namizju. Začelo se je s popolno prenovo medsebojne komunikacije, danes pa nam vse bolj zmogljivi spletni brskalniki tlakujejo pot tudi do spletnih aplikacij, ki bodo ne le dosegle svoje namizne vzornike, temveč jih bodo s svojo odprtostjo in možnostjo medsebojnega povezovanja, ki ga začinja še skupinsko, tudi sočasno delo, znatno presegle in gotovo bomo v spletu kmalu našli nove in nove aplikacije, ki bodo na svojem področju pomenile pravo revolucijo, brez posebnih omejitev pa jih bomo uporabljali tudi na mobilnih napravah, osebnih računalnikih prihodnosti.
Na našo srečo so časi vladavine slabega brskalnika dokončno minili, mogočni igralci pa stojijo za večinoma odprtokodnimi rešitvami, ki tekmujejo predvsem z lastnimi zmogljivostmi, ne pa z zvijačami in zlorabami monopola. Izbira ni bila še nikoli večja, ponudba nadvse kakovostnih brskalnikov pa je brezplačna in na voljo takoj. Če ste še vedno uporabniki starega ali slabo delujočega brskalnika, nimate prav nobenega razloga, da ne bi poizkusili kaj boljšega.