Canon EOS R7
Canon se je po prehodu z aparatov DSLR na brezzrcalne modele znašel v položaju, ko mora pospešeno izpopolniti prodajno paleto. Aparati DSLR (in objektivi zanje) so sicer še na voljo, a je zanimanje med uporabniki hitro usahnilo, saj se povsem zavedamo, kam se je veter obrnil. Model EOS R7, predstavljen lani, je eden pomembnejših členov njihovega prodajnega programa.
Gre za neke vrste brezzrcalnega naslednika izredno priljubljenih aparatov DSLR EOS 7D in kasnejšega 7D Mark 2 (zadnji je bil predstavljen leta 2014). Ti aparati so bili zelo priljubljeni, saj je šlo za najzmogljivejše, narejene okoli tipala velikosti APS-C, torej tipala, manjšega od t. i. Full-frame tipal. Ti aparati so bili izredno priljubljeni med zahtevnimi domačimi uporabniki, a tudi med profesionalnimi, tam sicer bolj kot dodatno ohišje. Ponudili so namreč odlien nabor funkcij in zelo hitro delovanje, zaradi manjšega tipala pa tudi ugodnejšo ceno od dražjih modelov z večjimi tipali. Hkrati smo jih lahko uporabljali tudi s cenejšimi objektivi, razvitimi za manjša tipala.
Večino tega velja tudi za novi R7. Gre za najzmogljivejši (in tudi najdražji) Canonov aparat s tipalom manjšega formata APS-C. Ena večjih prednosti tega aparata je njegov odlični sistem samodejnega ostrenja, ki že posega v profesionalne razrede. Odlično se obnese tudi vgrajena stabilizacija slike (torej stabilizacija samega tipala), ki deluje tudi v navezi s stabilizacijo, vgrajeno v nekatere objektive.
Ohišje aparata je odlično, eno najudobnejših, kar smo jih kdaj držali. Aparat ni prevelik ali pretežek, na desni strani je ravno prav odebeljen ročaj, kakovost izdelave je zelo dobra. Upravljalna shema bo hitro domača vsem, ki smo vajeni Canonovih aparatov. Na voljo sta dve upravljalni kolesci, eno takoj za prožilcem, drugi pa pod palcem. Zadnje je združeno z večsmerno paličico, s katero lahko premikamo tudi točko ostrenja. Ta združitev nam ni preveč všeč, saj se je večkrat zgodilo, da smo paličico pomotoma premaknili. Po ohišju je več funkcijskih tipk, ki jim lahko ročno spremenimo namembnost, na desni strani sta pod vratci dve reži za pomnilniške kartice SD. Vmesniki so seveda na levi stran, tam najdemo tudi izhod za slušalke ter vhod za mikrofon. Zaslon, občutljiv na dotik, je nameščen na vrtljivem tečaju.
Ohišje aparata je odlično, eno najudobnejših, kar smo jih kdaj držali.
Kakovost fotografij je zelo dobra, enako velja za video. Dinamični razpon je soliden, šum je nekako povprečen glede na konkurenco, ostrina je med boljšimi. Pri Canonu pravijo, da gre za novorazvito tipalo, čeprav sumimo, da je v resnici samo nadgrajeno iz nekaterih starejših aparatov. Aparat zmore do 15 slik na sekundo pri uporabi mehanskega zaklopa in do 30 pri uporabi digitalnega, se pa pri zadnjem opazi rolling shutter pri hitrih subjektih.
Novi EOS R7 velja dobrih 1.700 evrov za samo ohišje, kar ni ravno poceni, vsaj glede na ponujeno. Za to ceno najdemo pri konkurenci (Sony, Nikon) že tudi aparate s tipalom polnega formata. A bolj kot velikost tipala pogrešamo boljši nabor namenskih objektivov. Canon ima že kar solidno število objektivov, ki delujejo s tem bajonetom (vsi aparati serije R, torej Canonovi brezzrcalni aparati, uporabljajo enak bajonet), a so praktično vsi narejeni z mislijo na tipala polnega formata, ki jih najdemo pri dražjih aparatih.
Vsi ti objektiv delujejo tudi tu, a je njihova izkoriščeno pač slabša, saj bomo tu zajeli le del slike. Situacija je bila v času aparatov DSLR sicer enaka, a so tam pri Canonu (in tudi drugih proizvajalcih) ponudili res širok nabor cenejših objektov, namenjenih le aparatom s tipali APS-C. Smisel teh objektivov pa je v nižji ceni ter manjši teži v primerjavi s prej omenjenimi objektivi, ki pokrijejo tipala polnega formata. Tu se pač pozna, da je Canon na to področje vstopil bistveno kasneje – podobno težavo ima Nikon, medtem ko je konkurenca (Fujifilm, Panasonic, Sony) bistveno bolje založena. Seveda si lahko omislimo adapter, s katerim uporabljamo starejše objektive, narejene za Canonove DSLR, a bomo s tem žrtvovali nekaj hitrosti pri samodejnem ostrenju, hkrati pa prinesli tudi dodatno kompleksnost.
Vseeno pa menimo, da je EOS R7 zelo dober aparat, ki zapolni pomembno vrzel v Canonovem ekosistemu. Ob njem so predstavil še cenejši (in manj zmogljiv) EOS R10. Računamo, da se bo sčasoma za ta sistem nabralo še kaj namenskih objektivov. Za nekoga, ki je doslej uporabljal Canonove DSLR, bo ta R7 soliden vstop v svet brezzrcalne fotografije, četudi bo treba poseči po kakšnih večjih in dražjih objektivih.
Canon EOS R7
Kaj: digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi
Ločljivost: Do 6.960 × 4.640.
Tipalo: Efektivno 32 milijonov pik.
Velikost in vrsta tipala: 22,3 × 14,8 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 1,6
Prodaja: Bolje založene trgovine.
Cena: 1.743 EUR (ohišje)
Za: Uravnoteženost, kakovost fotografij in videa, sistem samodejnega ostrenja, stabilizacija tipala.
Proti: Cena, omejen nabor objektivov.