Objavljeno: 26.1.2010 | Avtor: Žiga Veber | Monitor Januar 2010 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi

Canon Powershot G11

Canonova robustna serija je znana tako zagrizenim amaterjem, ki kljub nizkim cenam modelov DSLR še vedno prisegajo na kompaktne aparate, kot tudi nekaterim profesionalnim uporabnikom, ki serijo G uporabljajo kot pomožni aparat. Z njegovim predhodnikom, modelom G10, je tako ameriški fotograf David Bergman ob izvolitvi predsednika Obame naredil serijo 220 fotografij, ki jih je združil v takrat eno izmed največjih fotografij nasploh, ločljivosti 1,57 gigapike.

Lastnosti, ki gotovo največ doprineseta k priljubljenosti te serije, sta nedvomno ohišje, ki je kakovostnejše od marsikaterega aparata DSLR, in dostopnost funkcij na njem. Že na zgornji strani aparata najdemo kar tri vrtljive gumbe, in sicer dva za igranje z osvetlitvijo in enega za izbiro programa. Na slednjem najdemo tudi dve stopnji, ki si ju uporabnik prilagodi sam. To bodo znali ceniti predvsem tisti uporabniki, ki hitro prehajajo med različnimi ustaljenimi pogoji za fotografiranje. Vrtljiv gumb za izbiro ekspozicije je na levi strani in ostaja tako kot tisti za izbiro programa praktično enak, na desni pa je pod programskim tisti za izbiro vrednosti ISO. Temu je dodano število 3200, kar je sicer v posebnem načinu ponujal že model G10, vendar je pri modelu G11 pri tej vrednosti na voljo polna ločljivost, zrnatosti pa je občutno manj. To je Canonu uspelo z zmanjšanjem ločljivosti tipala za eno tretjino glede na prejšnji model, s 14,7 na vsega 10 megapik. Tako se je ob ohranitvi velikosti tipala gostota pik zmanjšala s 34 na 23 megapik na kvadratni centimeter, kar pripomore k izboljšanju karakteristik že pri uporabi enake tehnologije. Ti aparati so namenjeni uporabnikom, ki vedo, kaj želijo, in ne nasedajo oglaševalskim zvijačam, zaradi česar to ni prvo "nazadovanje" v razvoju serije G. Ob uporabi posebnega programa za fotografiranje v slabih svetlobnih razmerah pa se občutljivost povzpne celo do ISO 12800. Poleg tega uporabnik zaradi manjše ločljivosti prihrani pri velikosti datotek, ki zasedajo pomnilniško kartico.

V muzejih je bliskavica prepovedana in kljub uporabi višjih ISO vrednosti fotografije niso pretirano zrnate, podrobnosti pa so dobro vidne tako na svetlih kot na temnih delih.

Vse dobrote serije G ostajajo in tako so uporabniki zopet deležni filtra ND, takrat, ko je svetlobe preveč, mogoče je fotografirati v formatu RAW, aparat premore tudi priključek za dodatno bliskavico hot-shoe, sinhronizacija z bliskavico pa je izboljšana na kar 1/2000s. G11 je dobil izhod HDMI, njegov zaslon pa je sicer nekoliko manjši kot pri starejšem modelu. Ohranja enako ločljivost, 460 tisoč pik, poleg tega pa je po vzoru pradeda G6 zopet vrtljiv. Pri tem zmoti nezmožnost popolnega izklopa samodejnega obračanja slike. Ko zaslon zavrtimo proti sebi, se slika obrne, da naš portret ni obrnjen na glavo, prav tako postane tudi zrcalna. Slednjo možnost lahko sicer izklopimo, obračanja na glavo pa nikakor. Večinoma to sicer ne moti, v nekaterih primerih pa vseeno. Na primer kadar fotografiramo pod kakšnim specifičnim kotom, poleg tega pa je problem v tem, da se zasuk slike na zaslonu zgodi nekoliko prehitro.

Hvalimo še štirismerno tipko, okrog katere je kolesce, objektiv pa ima kljub za današnje razmere standardnem razmerju in razponu goriščnic nekoliko večje popačenje sodčkavosti pri najbolj širokem kotu zajema. Ostri sicer zadovoljivo hitro in je v uigrani navezi s kolescem, ki nam pomaga izbrati FlexiZone točko ostrenja. Pristajal bi mu sicer tudi kakšen bolj dovršen, tišji in hitrejši pogon USM, kakršnega premorejo Canonovi premijski aparati z velikimi razponi goriščnic.

Slednje lahko zamerimo le aparatu, ki je sicer zelo blizu popolnosti, kar G11 v številnih pogledih vsekakor je. Visoka cena 582 evrov kupcev, ki vedo, zakaj G, verjetno ne bo odvrnila od nakupa, čeprav je po tehnični plati konkurenca ostra. Kljub temu praktično noben drug aparat ni v istem ringu kot G11.

Canon Powershot G11

Razred: Zmogljivi.

Efektivna ločljivost tipala: 10,0 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4,5; ostrenje 1 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 7 m; ISO: samodejno ali ročno (80-3200).

Tehnična zmogljivost: 5.

Kakovost fotografije: 8.

Zasnova aparata: 7.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Cena: 582 EUR.

Za: Zmanjšana ločljivost in izboljšana zrnatost ter dinamični razpon tipala, kakovost ohišja, vgrajen ND filter, dostopnost funkcij in delo z aparatom, vrtljiv zaslon, trajanje akumulatorja.

Proti: Cena, slabo optično iskalo, manjši zaslon od predhodnika, le delno izklopljiv zasuk slike na zaslonu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji