Če se zgodi nepredvideno

Ob misli na to, da bi naš računalnik ali prenosnik doživel bližnje srečanje s polnim kozarcem vode ali skodelico kave, gredo verjetno večini kar lasje pokonci. Kaj šele, da bi nam prenosnik zgrmel z mize na tla. Pa vendar, danes so na voljo modeli, ki oboje dokaj dobro prenesejo.

Včasih so bili računalniki skoraj vedno postavljeni pod mizo (in so marsikje še vedno), na mizi pa smo imeli le tipkovnico in monitor. Katastrofa v obliki skodelice kave, ki smo jo s komolcem po nerodnosti polili, je ponavadi pomenila le (začasno ali stalno) odpoved tipkovnice, to pa stroškovno ni bilo zelo hudo. Danes na mizah vedno bolj kraljujejo prenosni računalniki. So manjši od računalnikov, bolj praktični in predvsem - prenosni. Toda ob "kavni katastrofi" se izkažejo kot veliko bolj ranljivi. Skodelica kave, polita po tipkovnici prenosnika, je lahko usodna.

Da, elektrika in voda ne gresta skupaj, to je verjetno jasno vsakomur. Voda (pa tudi kava ;) je prevodnik, zato pljusk le-te po električnem vezju povzroči neizogibno - kratki stik oz. uničenje tega vezja. V prenosnem računalniku to ponavadi pomeni smrt matične plošče ali zaslona, to pa je cenovno skorajda enako kot nakup novega prenosnika. Serviserji vedo povedati, da danes v popravilo (ali poskus popravila) prejmejo veliko več tako pokvarjenih prenosnikov kot včasih. Res, prenosnike imamo danes v službi, pa tudi doma. Nekateri smo z njimi tako obsedeni, da se od njih tudi pri prehranjevanju ne moremo ločiti. Kar predstavljajte si zajtrk, skodelica kave, prenosnik na robu mize ... Kar dve potencialni katastrofi, torej.

Notebook s kozarcem vode

Kako obvarovati disk

Disk je, poleg zaslona LCD, gotovo najobčutljivejši del prenosnika. Če ga hočemo zavarovati pred padcem, mora biti prenosnik narejen tako, da zna disku pravočasno sporočiti, naj bralno/pisalno glavo "parkira", oz. jo umakne s samih podatkovnih plošč, kjer bi lahko morebitna praska povzročila pravo razdejanje.

Prvi, ki je v prenosnike vgradil tako zaščito, je bil IBM oz. zdaj Lenovo. V prenosnik so vgradili poseben žiroskop oz. detektor gibanja, ki vse sunkovite gibe prenosnika zazna kot nevarne in disk obvaruje pred morebitno poškodbo. Tipalo je dvodimenzionalno, se pravi, da zazna premike po oseh X in Y. Konkurenti, ki so podobna tipala začeli vgrajevati pozneje, imajo večinoma vgrajena tipala, ki znajo zaznati tudi premike po osi Z. To se sliši bolje, v praksi pa ni hudih razlik. Kot se je v svojem blogu razpisal eden od Lenovovih inženirjev, bi bila zaznava osi Z ključna le, če bi prenosnik padel z mize tako, da bi miza pod njim v trenutku izpuhtela, prenosnik pa bi padel navpično na tla. Pri vsakem drugačnem padcu je namreč tudi vsaj nekaj premikanja po osi X in Y. Lenovo tudi trdi, da so današnja tridimenzionalna tipala manj občutljiva kot njihova dvodimenzionalna, toda to je lahko tudi le marketinška obramba.

Kakorkoli že, Lenovo ima v svojih prenosnikih taka tipala že tako dolgo, da so jih iznajdljivi programerji začeli uporabljati tudi za druge namene. Na primer za uporabo pri igrah! V spletu trenutno najdemo okrog 50 iger, ki omogočajo igranje z nagibanjem ali tresenjem prenosnika. Naj omenimo različico tetrisa ali sankanje, kjer ob nagibu prenosnika naš igralec zavije v ustrezno smer. Prav zabavno.

Več o igrah si lahko preberete tu: www.lenovoblogs.com/insidethebox/?p=55

Robustnost ...

Od svojih začetkov so prenosniki skorajda simbol krhkosti in občutljivosti. Po eni strani zaradi velikega zaslona iz tekočih kristalov, ki je občutljiv kot vsaka steklena plošča ali pa še bolj, po drugi strani pa zaradi diska, ki je kot hitro vrteči se mehanski sestavni del daleč najbolj občutljiv del vsakega računalnika. In, seveda, prenosniki niso vodoodporni, čeprav na prvi pogled ni zelo očitno, zakaj ne.

Resnici na ljubo, so na voljo že vrsto let tudi prenosniki, ki so namenjeni posebnim nišnim aplikacijam, med katere zagotovo sodi tudi vojaška raba. Tii prenosniki (najbolj znani so Panasonicovi Toughbooki, tokrat pa smo preizkusili tudi General Dynamicsov model) so narejeni za delo na terenu in so skoraj popolnoma neobčutljivi za udarce in vremenske vplive. Lahko jih mečemo po skalovju in lahko jih pustimo na dežju. Vendar so taki prenosniki po svoje luksuz, ki si ga navadni smrtniki ne morejo, pa tudi nočejo privoščiti. Ne morejo zato, ker je to enostavno predrago. Trdo ohišje zahteva posebne materiale (magnezijeve zlitine, ogljikova vlakna, kar se da trdo steklo na zaslonu), ki nikakor niso poceni. Samo za primer - General Dynamicsov model stane kar 4000 evrov! In nočejo zato, ker je tak prenosnik videti vse prej kot prenosen. Zgoraj naštetih materialov mora namreč biti veliko, tako da je prenosnik debel, težak in neroden. Da je res tako, kaže že fotografija tokrat preizkušenega General Dynamicsa, ki ima že kar v ohišje vgrajeno ročko za prenašanje, kot nekoliko težji kovček ...

prilepljen čip Toshiba (PPT)

Kdo je robusten

Pri preizkusu smo se lotili le staroste "robustnežev", Lenova in Toshibe, vendar se s takimi zmogljivostmi, vsaj pri nekaterih modelih, hvalijo že bolj ali manj vsi resni izdelovalci.

Podatke smo dobili z brskanjem po spletu in iz pogovora s prodajalci oz. zastopniki.

... in kompromisi

Zakaj običajnega prenosnika pravzaprav ne moremo(/jo) enostavno (za malo denarja) zapakirati v nekakšno polivinilasto zaščito, ki bi ga popolnoma izolirala od mokrote v okolici, ki nanj preži iz kozarcev in skodelic? Zaradi segrevanja, seveda, ki se ga pri računalniku nikakor ne moremo znebiti. Še več, segrevanje je v novejših modelih vedno hujše, zato so potrebni tudi vedno zmogljivejši načini hlajenja.

Včasih je za enega boljših načinov hlajenja veljalo hlajenje skozi špranje na tipkovnici. Dejansko je bilo tipkanje včasih kar neprijetno, tako zelo je bila tipkovnica topla. Danes je drugače, hladilni sistemi večinoma delujejo tako, da je hladilni tok zraka speljan spodaj, pod matično ploščo, "vleče" ga pa ventilator na eni (ponavadi levi) strani prenosnika, in sicer ga vsrkava z druge (desne) strani. Teoretično je tako danes čisto mogoče narediti prenosnik, ki bi imel zgornjo stranico, pod tipkovnico, popolnoma nepredušno in bi tako zaščitili za vodo občutljivo matično ploščo. Resda ostaja težava s samo tipkovnico, ki je tudi električna naprava (stikala ...), vendar je napredek že očiten. In dejansko imamo danes na trgu že kar nekaj prenosnikov različnih modelov, ki se ponašajo z oznako, da so "spill proof" oziroma odporni proti nenadnemu politju tipkovnice. Nekateri taki so na trgu že od leta 2005, nekateri se s tem ponašajo šele zdaj. Nekateri to že kar dobro obvladajo in imajo v ohišju speljane celo kanalčke z rezervoarčki, ki vodo speljejo do luknjic na spodnji strani prenosnika, ki služijo kot odtok (npr. Lenovo), drugi tega nimajo, zato moramo vodo na tipkovnici ročno popivnati (npr. Toshiba). Tudi količina tako polite vode je s strani izdelovalca ponavadi omejena, največkrat na pol decilitra. Prenosnik bo sicer lahko preživel tudi veliko večje količine (to smo preizkusili tudi sami), le izdelovalec se pod to za vsak primer ne bo podpisal.

Velja pa opozoriti, da taka odpornost velja le in zgolj za primer polite tekočine po tipkovnici. Če smo nekoliko bolj nerodni in kavo polijemo po zaslonu, je zelo verjetno, da bo ta odpovedal (ko bo tekočina ob njegovem robu zlezla do elektronike). Enako velja tudi za politje po katerihkoli odprtinah, ki jih imajo prenosniki ob strani, ali, še huje, na spodnji strani - odpoved prenosnika je v tem primeru skoraj gotova.

slika matične plošče, ki ne sega do roba (ppt ali razdret)

Kaj če pade na tla?

Če želimo prenosnik vsaj nekoliko narediti odporen proti morebitnim padcem, se je treba potruditi na več področjih. Najprej vsekakor pri disku, ki je, poleg ventilatorjev, edini mehanski del današnjega računalnika, in za povrh še nadvse občutljiv. Diski v prenosnikih se danes vrtijo tudi s hitrostmi 7200 vrtljajev na minuto, podatkovne glave pa pri tem komajda lebdijo nad ploščami s podatki. Morebitni zdrs glav na podatkovno površino je eden najpogostejših razlogov za izgubo podatkov na disku, zato se izdelovalci temu na vse načine upirajo. Današnji diski tako znajo glave "parkirati" v delčku sekunde, če jim le računalnik tako ukaže. In to je tudi ključna zaščita, ki jo pred grobim ravnanjem s prenosnikom v zadnjem času vgrajujejo izdelovalci - v prenosnike so vgrajeni posebni žiroskopi oz. tipala, ki zaznavajo sunkovite premike prenosnika v dveh ali treh dimenzijah. Ti še pravočasno sporočijo disku, da mora zavarovati glave, in s tem zaščitijo podatke. Uporabnik lahko pri novih Toshibinih prenosnikih celo v realnem času spremlja zaznavanje tega tipala - na zaslonu se v treh dimenzijah izrisujejo premikajoče se podatkovne plošče diska ... Ker so diski pri bolj odpornih prenosnikih vgrajeni v gumijaste nastavke, so poškodbe diska danes redkejše kot včasih. K temu pripomore tudi bolj trdno ohišje (pri Toshibah je pokrov diska na spodnji strani še posebej odebeljen), ki preprečuje, da bi disk, skupaj s podatkovnimi glavami, stisnili, ko ga z eno roko primemo v vogalu.

Kako je z garancijo

Čeprav so prenosniki načeloma odporni proti manjšemu politju in padcem na tla, tako početje seveda ni krito z garancijo. Če boste uničili tipkovnico (tako, kot smo jo mi), vam bodo na servisu to zaračunali. Enako tudi razbito ohišje, LCD ali matično ploščo ...

Drugi zelo občutljiv del vsakega prenosnika je vsekakor zaslon LCD. Izdelovalci se ga trudijo zaščititi z bolj trdimi ohišji oz. pokrovi, večjo razdaljo med zaslonom in tipkovnico, ko je pokrov zaprt (za primer, ko se nekoliko preveč naslonimo na zaprt prenosnik), in z gumijastimi vstavki, ki zaslon nekoliko mehkeje vpnejo v sam pokrov. In seveda z močnimi kovinskimi tečaji, ki preprečujejo, da bi zaslon po kakem letu rabe neslavno padal na mizo, ko prenosnik odpremo (in kot se je s starimi, večinoma brezimnimi prenosniki včasih res dogajalo).

Občutljiva je tudi matična plošča oz. celotna elektronska vsebina prenosnika. Izdelovalci se jo trudijo zaščititi različno. Najočitneje s trdnejšim ohišjem, ki je ponekod narejeno iz magnezijeve zlitine (vendar je kovina dober toplotni prevodnik in včasih segreje del prenosnika, ki ga nismo želeli segreti) ali celo iz ogljikovih vlaken. Taka je npr. Acerjeva serija Ferrari, pri kateri cena, ki se zaradi ogljika lepo zviša, ne igra velike vloge. Pri zaščiti matične plošče pomaga tudi lepljenje večjih čipov na matično ploščo, saj same podatkovne nožice včasih niso dovolj trdne. Matična plošča je tudi nekoliko manjša od samega ohišja. To pomaga, če se ohišje zaradi padca vseeno razbije ali poči. In, ne nazadnje, matične plošče so nekoliko debelejše in pritrjene z manj vijaki ter zato manj togo.

luknjice za odtok vode pri Lenovu (voda teče dol)

Preizkus

In kako se teorija obnese v praksi? Od izdelovalcev smo si za preizkus izposodili Lenovov Thinkpad T60, Toshibino Tecro R8 in že omenjeni General Dynamics XR-1, ki je bil pravzaprav zunaj konkurence. Podobne robustne modele kot Toshiba in Lenovo (pri Lenovu so enako robustni vsi modeli Thinkpad) imajo tudi nekateri drugi izdelovalci (glej okvir), vendar jih pač nismo preizkusili. Zadali smo si preizkusiti, kako se prenosnik obnese, če na njegovo tipkovnico zlijemo deciliter vode, in kako preživijo padec, če jih spustimo z višine približno enega metra. Zaprte, saj menimo, da zaščita zaslona danes vendarle ne ponuja dovolj velike varnosti za padec neposredno nanj. Čeprav so se v Lenovu pobahali z video posnetki, ki prikazujejo tudi take padce. Celoten preizkus si lahko v obliki video posnetka ogledate tudi v epizodi Monitor TV, ki je priložena na tokratnem Monitor TV.

Najprej smo se lotili Thinkpada T60. Prenosnik že na prvi pogled deluje trdno in robustno, podroben pregled pa na spodnji strani odkrije tudi posebne luknjice, ki so namenjene odvajanju odvečne vode, ki bi jo po nesreči zlili na tipkovnico. Mi je nismo zlili po nesreči, temveč nalašč. Deciliter smo počasi in v približno 10 cm visokem curku enakomerno zlili po vsej tipkovnici. Prenosnik ni pokazal prav nobenih težav, tipkovnica je (mokra, pravzaprav v luži!) delovala naprej, enako tudi sledna ploščica in pripadajoče tipke. Že čez nekaj sekund se je pod prenosnikom začela nabirata luža, "gladina" vode na tipkovnici pa se je začela nižati, saj je voda po ustreznih kanalčkih in skozi luknjice začela odtekati. Prav neverjetno, kako je razvijalcem ob elektriki sicer zelo nevarno vodo uspelo speljati tako blizu, pa vendar mimo ključnih elektronskih delov skozi prenosnik. Tipkovnico smo na koncu le še obrisali in delali naprej. Res je, če bi preizkus opravili s kavo ali juho, bi se luknjice morebiti zamašile (tako pričajo zapisi v forumih po internetu), pa tudi tipke bi verjetno zatajile. Bolje je tudi, če je "polivanje" nadzorovano, da kaka kapljica ali dve vendarle ne padeta na rob zaslona in tam povzročita kratki stik. Neimenovani predavatelj (ime znano v uredni

Nobenih težav pa ni bilo s "padcem". Speči (sleep mode) T60 smo namreč dvignili in ga nekoliko pod kotom spustili na pod iz hrastovega parketa. Z glasnim truščem je padel na zgornji desni vogal spodnjega dela in obstal. Ko smo ga dvignili in odprli, je brez težav deloval naprej. Odlično.

Nato smo preizkusili Toshibe Tecre A8, prvi Toshibin model, ki se ponaša z oznako robustnosti, kot takega pa ga Toshiba tudi močno promovira. Osebno smo si ogledali že kar nekaj "padcev", ki so bili za novinarje uprizorjeni na odru, pa to Tecram ni prav nič škodilo. Enako velja za polivanje. Kljub temu smo se tega hoteli lotiti tudi sami.

Počen LCD

Najprej omenimo, da v Toshibi robustnosti svoje Tecre postavljajo omejitve, ki jih v Lenovu ne. Če nam prenosnik pade na tla, nam priporočajo obisk servisa. Za vsak primer, če bi med padcem vendarle kaj odstopilo. Nadalje, če prenosnik polijemo, v Toshibi pravijo, da imamo tri minute časa, da ga ugasnemo, vodo popivnamo z vpojnim papirjem (Tecra nima kanalčkov za odtok vode), počakamo, da se posuši, in upamo, da bomo po tem lahko delali naprej.

Natočili smo si torej deciliter vode in Tecrino tipkovnico enakomerno polili. Skoraj hkrati smo ugotovili, da so nekatere tipke nehale delovati, nekatere pa so se "zataknile", oz. prišle v kratki stik, zato je prenosnik tudi začel piskati (Okna pač piskajo, če se tipka zatakne). Ker je v navodilih za ravnanje v takih primerih strogo prepovedano nagibanje in odlivanje vode, smo se lotili pivnanja vode. Trajalo je več kot tri minute, vendar smo prenosnik vseeno lepo in legalno ugasnili. Ko se je posušil, je deloval brez težav. Vendar se je naslednji dan spet izkazalo, da je tipkovnica podlegla - piskala je in tipke niso delovale. Tudi Tecra bo torej romala na servis.

Še posebej zaradi padca na tla. Padec smo izvedli enako kakor pri Thinkpadu, s približno enega metra smo ga spustili nekoliko pod kotom na tla. Ko smo ga pobrali in odprli, se je normalno zbudil in normalno deloval naprej. Le zaslon LCD je v zgornjem levem vogalu počil. Počil tako zelo, da je prenosnik zagotovo zrel le še za servis. Očitno je torej (to smo sicer sklepali tudi sicer), da je zaslon še vedno šibka točka takih na pol robustnih prenosnikov. Kot rečeno, smo take padce tudi v živo nekajkrat videli, tokrat pa pač ni uspel. Skratka, ne počnite tega doma, kot se ponavadi reče ;)

Oboroženi z izkušnjami, smo se lotili "pravega" robustneža, General Dynamics XR-1. Tak preizkus, kot smo ga izvedli s Thinkpadom in Tecro, mu nikakor ni prišel do živega, zato smo se odločili za bolj drastične metode. Polili smo ga s kavo in ga potem v kopalnici (prižganega) splaknili s curkom vode. Prenosnik se nad tem ni prav nič pritoževal. Tudi tipkovnica je ves čas preizkusa delovala, tipke se niso prav nič "zatikale", enako ni bilo nobenih težav s sledno ploščico in tipkami miške. Nekoliko so nas skrbela vratca, ki pokrivajo dostop do optične enote in reže PC Card, vendar je njihova gumijasta obroba uspešno zadržala vodo. Tudi "metanje po tleh" smo si pri XR-1 zamislili bolj drastično. Med delom (odprtega!) se je nekdo "spotaknil" ob napajalni kabel in ga z mize, ki je visoka 120 cm, grobo vrgel na tla. Zaslon je ostal cel, prenosnik tudi, enako tudi tečaji med njima. Prenosnik je brez vsakih težav deloval naprej. Vsekakor gre za resno robusten prenosnik, ki nikakor ne sodi v konkurenco običajnih, le napol robustnih prenosnikov.

***

Če povzamemo, so robustni in "robustni" prenosniki. In tudi med slednjimi so razlike. Nekaterim, ki so v tem poslu (robustnosti) že dalj časa in so pravzaprav pionirji, gre bolje, nekaterim slabše, z obojimi pa imamo lahko v primeru nesreče težave. Vsekakor pa vam lahko položimo na srce, da svoje prenosnike vendarle raje varujte "kot punčico svojega očesa", saj nesreče enostavno niso predvidljive. Včasih se ponesrečijo.

Tri prenosnike iz tega prispevka smo preizkusili tudi v okviru rubrike Najboljši izdelki, zato si lahko o njihovih drugih lastnostih in zmogljivostih preberete tam. Za sodelovanju na preizkusu se zahvaljujemo podjetjem Asbis, Lenovo in Infotim Ržišnik Perc.